- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 262/2012/OV proti Evropskemu parlamentu
Odločba
Primer 262/2012/OV - Preiskava uvedena dne Sreda | 29 februar 2012 - Priporočilo o Ponedeljek | 31 marec 2014 - Odločba z dne Ponedeljek | 06 oktober 2014 - Zadevna institucija ali organ Evropski parlament ( Institucija sprejela osnutek priporočila ) - Država Nizozemska
Pritožnik je zaprosil za dostop javnosti do zapisnikov sestankov koordinatorjev več odborov Evropskega parlamenta v zvezi s pogajanji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Parlament je odgovoril, da razen nekaterih izjem ni ločenih zapisnikov sej koordinatorjev odborov in da so ti zapisniki vključeni v zapisnike sej samih odborov. Pritožnik se je nato obrnil na varuhinjo človekovih pravic in trdil, da Parlament zapisnikov koordinatorjev odborov ne vključuje v svoj register dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je Parlamentu priporočila, naj te zapisnike pri pripravi vključi v svoj javni register dokumentov. Parlament je odgovoril, da bodo zaradi večje preglednosti priporočila ali sklepi, ki jih bodo sprejeli koordinatorji, potem ko jih bo odbor potrdil, vključeni v zapisnik odbora, ki bo dostopen v javnem registru. Parlament je izjavil, da se bo ta novi pristop uporabljal od julija 2014 naprej. Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je Parlament sprejel ustrezne ukrepe za izvedbo njenega osnutka priporočila. V zvezi z obstoječimi zapisniki koordinatorjev odborov, sprejetimi v parlamentarnem obdobju 2009–2014, je varuhinja človekovih pravic izrazila zaupanje, da jih bo Parlament zaradi doslednosti vključil v javni register.
Ozadje
1. Pritožba se je nanašala na prošnjo za dostop javnosti do zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov Evropskega parlamenta [1]. Prošnjo je vložila nevladna organizacija za preglednost v skladu z Uredbo 1049/2001.
2. Pritožnik je 8. julija 2011 zahteval zapisnike sej Odbora Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino (INTA), Odbora za pravne zadeve (JURI) in Odbora za ustavne zadeve (AFCO) v zvezi s pogajanji o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA). Zahteval je tudi zapisnike vseh s tem povezanih sestankov koordinatorjev odborov.
3. Parlament je 28. julija 2011 odgovoril, da so zapisniki vseh sej odborov Parlamenta na voljo na spletnem mestu Parlamenta [2] in da ti zapisniki vključujejo točko, imenovano „sklepi koordinatorjev“ali „sporočila predsednika“, z ustreznimi sklepi koordinatorjev. Dodal pa je, da nima ločenih zapisnikov za sestanke koordinatorjev odbora.
4. Vendar je pritožnik v potrdilni prošnji poudaril, da so bili pri iskanju „srečanj koordinatorjev Evropskega parlamenta“s strani Googla opredeljeni ločeni zapisniki sestankov koordinatorjev odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (odbor ENVI).
5. Parlament je 5. avgusta 2011 ponovil, da običajno ni ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov, da pa so se nekateri odbori, kot je odbor ENVI, odločili objaviti rezultate svojih sestankov. Poleg tega je Parlament 25. oktobra 2011 pritožniku odobril dostop do zapisnikov sestankov koordinatorjev odbora INTA v zvezi s sporazumom ACTA, to je zapisnikov sestankov koordinatorjev odbora INTA, ki so potekali 21. junija 2011.
6. Pritožnik je 20. novembra 2011 Parlament opozoril, da je v svoji prošnji z dne 8. julija 2011 zaprosil tudi za zapisnik sestanka koordinatorjev odbora JURI, vendar je Parlament trikrat zanikal obstoj teh sestankov. Ponovno je zahteval dostop javnosti do teh zapisnikov.
7. Parlament je 28. novembra 2011 pritožniku odgovoril, da „na podlagi informacij, ki jih je prejel od sekretariata odbora JURI, potrjujemo naš odgovor iz lanskega julija: sekretariat odbora JURI ne pripravlja ločenih zapisnikov koordinatorjev. Zapisniki odbora JURI so na voljo na spletni strani EP, obiščite: [reference]. Sklepi koordinatorjev se vključijo v zapisnik odbora (točka Sporočila predsednika) ...[3].
8. Februarja 2012 se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo v zvezi z obtožbo, da Parlament ni registriral vseh obstoječih dokumentov Parlamenta v svojem elektronskem registru dokumentov, zlasti zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov Parlamenta, in ustrezno zahtevo, da bi moral Parlament registrirati vse te dokumente.
Domnevno nevpis zapisnikov koordinatorjev odborov v register Parlamenta
Osnutek priporočila varuha človekovih pravic
9. Varuhinja človekovih pravic je pri obravnavi osnutka priporočila Parlamentu upoštevala argumente in mnenja strank.
10. Varuhinja človekovih pravic je navedla, da je bilo ugotovljeno dejstvo, da službe Parlamenta ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov ne vključujejo sistematično v javni register dokumentov Parlamenta, čeprav ti zapisniki zagotovo obstajajo. V javnem registru Parlamenta na primer trenutno ni sklica na zapisnik sestanka koordinatorjev odbora INTA z dne 21. junija 2011 (dokument INTA(2011)0621_2), čeprav ta dokument obstaja in je bil pritožniku nazadnje omogočen dostop do njega (glej odstavek 5 zgoraj).
11. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da to, da službe Parlamenta tega dokumenta niso vključile v javni register dokumentov Parlamenta, ne pomeni le, da je bilo pritožnikovo uveljavljanje pravice do dostopa do tega dokumenta odloženo, ampak tudi, da drugi člani javnosti še danes niso seznanjeni z obstojem tega dokumenta.
12. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da besedilo in namen členov 11 in 12 Uredbe 1049/2001 ne pomenita, da mora imeti Parlament v svojem javnem registru dokumentov sklic na vsak dokument, ki ga hrani. Vendar bi moral Parlament vsekakor razlagati člena 11 in 12 Uredbe 1049/2001 na način, ki javnosti omogoča, da pridobi čim popolnejšo sliko o tem, kako Parlament izvaja svoje temeljne naloge. Dokumente, ki se nanašajo na te temeljne naloge, je treba, kolikor je to mogoče, vpisati v javni register dokumentov Parlamenta.
13. Delo poslancev Evropskega parlamenta v odborih je vsekakor osrednja naloga Parlamenta. To delo zajema delo na sestankih koordinatorjev odborov. Če se pripravijo ločeni zapisniki sestankov koordinatorjev odborov, bi bilo treba obstoj takih zapisnikov zabeležiti v javnem registru dokumentov Parlamenta.
14. Notranji pravilnik Parlamenta, katerega namen je uveljaviti pravico dostopa javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta [4], je v skladu z zgoraj navedenimi načeli. Člen 4(3) navedenega poslovnika določa: „Dokumenti, pripravljeni po zakonodajnem postopku ali za parlamentarno delo, se vpišejo v [javni register] takoj, ko so vloženi ali objavljeni“(poudarek dodan).
15. Vendar Parlament v obravnavanem primeru ni spoštoval svojih notranjih pravil. Čeprav obstajajo zapisniki vsaj enega sestanka koordinatorjev odborov v zvezi s pogajanji o sporazumu ACTA in čeprav ti zapisniki zagotovo spadajo v kategorijo „pripravljenih dokumentov... za namene parlamentarnega dela“ v javni register Parlamenta ni vključen noben sklic na ta dokument.
16. Varuhinja človekovih pravic je razumela, da Parlament na splošno v javni register dokumentov Parlamenta ne vključuje sklicevanj na zapisnike sej koordinatorjev odborov. Zato Parlament v javnem registru dokumentov sistematično ne omenja cele vrste dokumentov, ki se nanašajo na delo poslancev Evropskega parlamenta, in ne samo tega, da ni objavil enotnega dokumenta, ki se nanaša na delo poslancev Evropskega parlamenta.
17. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da to, da Parlament v svoj register dokumentov ni vključil sklicev na zapisnike sej koordinatorjev odborov, pomeni nepravilnost. Zato je Parlamentu predložila naslednji osnutek priporočila:
„Pri pripravi zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov bi moral Parlament te zapisnike vključiti v svoj javni register dokumentov in jih v skladu s členom 12 Uredbe 1049/2001 načeloma dati neposredno na voljo.“
18. Parlament je v podrobnem mnenju o osnutku priporočila navedel, da je pritožba, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila, razkrila nekatera neskladja glede izvajanja člena 192 Poslovnika Parlamenta [5], ki ureja delo koordinatorjev odborov. Prakse v zvezi z objavo sklepov in priporočil koordinatorjev se med odbori razlikujejo, kar se morda zdi v nasprotju z vse večjimi zahtevami po preglednosti na zakonodajnem področju.
19. V skladu z osnutkom priporočila varuhinje človekovih pravic ter zaradi jasnosti in večje preglednosti dejavnosti Parlamenta so bili ustrezni generalni direktorati (GD za notranjo politiko in GD za zunanjo politiko), ki podpirajo delo parlamentarnih odborov, pozvani, naj uskladijo svoje prakse v zvezi s koordinatorji v različnih odborih. Tajništva odborov načeloma ne bodo pripravljala ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev. Namesto tega se priporočila ali sklepi, ki jih sprejmejo koordinatorji, potem ko jih potrdi celoten odbor, vključijo v javni zapisnik odbora. Tako bodo rezultati sestankov koordinatorjev samodejno zabeleženi v javnem registru prek zapisnikov sej odborov, ki so neposredno dostopni javnosti v registru. Ta novi pristop se bo začel izvajati z ustanovitvijo odborov osmega zakonodajnega obdobja Parlamenta na začetku novega parlamentarnega obdobja julija 2014.
20. Parlament je menil, da bi ta skupni in dosleden pristop omogočil hitro izboljšanje sedanjih razmer in večjo prepoznavnost dela koordinatorjev ob popolnem upoštevanju osnutka priporočila.
21. Pritožnik je v svojih pripombah na podrobno mnenje Parlamenta navedel, da izvajanje osnutka priporočila s strani Parlamenta ni v skladu z zakonodajo EU, ki od Parlamenta zahteva, da v svojem registru navede vse dokumente. Pritožnik je ugotovil naslednje pomanjkljivosti:
22. Prvič, izjava Parlamenta, da so bili zadevni generalni direktorati pozvani, naj uskladijo svoje prakse, je bila preveč nejasna, saj je mogoče, da povabila ne sprejmejo. Namesto tega bi moral Parlament generalnim direktoratom naročiti, naj ravnajo v skladu s pravom EU. Pritožnik je izjavil, da sekretariati odborov ne bodo pripravljali ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev. Ker se bo nova ureditev uporabljala za priporočila in sklepe, bodo ostali tudi drugi vidiki tajni. Sprejetje priporočil in sklepov je merilo, ki ga v pravu EU ni. Če povzamemo, Parlament je ustvaril „pogojeno“ registracijo z možnostjo proste presoje.
23. Drugič, nova ureditev se bo uporabljala samo za prihodnje zapisnike, kar ni v skladu s pravom Unije.
24. Tretjič, pritožnik je poudaril, da je bila tudi izjava sekretariata odbora JURI z dne 28. novembra 2011, da ne ustvarja ločenih zapisnikov koordinatorjev, napačna, saj je pritožnik pridobil (umaknjen) izvod zapisnika koordinatorjev odbora JURI z dne 19. decembra 2011 [6]. Vendar ni prejel zapisnika drugega koordinatorja odbora JURI, ki ga je zahteval. Pritožnik je zato izjavil, da mora Parlament potrditi obstoj zapisnikov koordinatorjev odbora JURI in objaviti zapisnike, za katere je zaprosil.
25. Četrtič, predlog Parlamenta se nanaša samo na zapisnike koordinatorjev, ne pa tudi na druge dokumente, ki so izključeni iz registra. Pritožnik je na primer poudaril, da je odbor JURI oblikoval delovni prostor koordinatorjev, ki je dostopen samo koordinatorjem, političnim svetovalcem, ki sodelujejo z odborom, in osebju sekretariata. Delovni prostor vsebuje obvestila in sklepe s sestankov koordinatorjev. Ti dokumenti niso vključeni v register. Drugi odbori imajo lahko tudi delovne prostore koordinatorjev ali hranijo dokumente, ki niso navedeni v registru. Pritožnik je sklenil, da namerava Parlament (nekoliko) rešiti težavo za eno skupino prihodnjih dokumentov (zapisnik koordinatorjev), pri čemer bodo starejši in drugi dokumenti izključeni iz registra.
Ocena varuha človekovih pravic po osnutku priporočila
Uvodna opomba
26. V zvezi z obstoječimi zapisniki koordinatorjev odbora JURI [7] varuhinja človekovih pravic meni, da ne bi bilo v interesu pritožnika, da Parlamentu predloži nov osnutek priporočila v zvezi s tem vidikom, saj bi pritožnik lahko dobil hitrejši odgovor Parlamenta s takojšnjo predložitvijo nove zahteve za dostop javnosti do teh zapisnikov (15 dni namesto treh mesecev)[8]. Če pritožnik vloži tako zahtevo, bi moral Parlament načeloma odobriti dostop do teh dokumentov, razen če velja izjema iz člena 4 Uredbe 1049/2001.
Ocenjevanje
27. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Parlament napovedal za izvedbo njenega osnutka priporočila. Varuhinja človekovih pravic te ukrepe razume tako, da sekretariati odborov Parlamenta ne bodo pripravljali ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev, temveč bodo priporočila ali sklepi, ki jih bodo sprejeli koordinatorji, potem ko jih bo potrdil celoten odbor, vključeni v javni zapisnik odbora. Rezultat tega je, da bodo po odobritvi priporočila ali sklepi koordinatorjev (ki so rezultat njihovih razprav) vključeni v zapisnike sej odborov, ki so vpisani v javni register.
28. Varuhinja človekovih pravic meni, da bodo ukrepi, ki jih je sprejel Parlament, izboljšali prejšnje stanje, ko v javnem registru sploh ni bilo sklicevanja na zapisnike sestankov koordinatorjev odborov. Varuhinja človekovih pravic meni, da je odgovor Parlamenta na njen osnutek priporočila, pri čemer se od julija 2014 uporablja nov pristop, razumen. Zato meni, da je Parlament sprejel ustrezne ukrepe za izvedbo njenega osnutka priporočila.
29. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah trdil, da sekretariati odborov v prihodnje ne bodo pripravljali ločenih zapisnikov sestankov koordinatorjev. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da je priporočila, da bi bilo treba „pri pripravi zapisnikov sestankov koordinatorjev odborov“te zapisnike vključiti v javni register. Namen priporočila varuhinje človekovih pravic ni bil, da bi se od koordinatorjev odborov (ali sekretariata odbora v njihovem imenu) zahtevalo, da začnejo pripravljati zapisnike svojih sestankov (dejansko dejavnost koordinatorjev odborov, tj. poslancev Evropskega parlamenta, varuhinja človekovih pravic ne more opravljati, saj lahko pritožbe zoper Parlament obravnava le kot institucijo). Varuhinja človekovih pravic je v svojem osnutku priporočila tudi poudarila, da o tem, ali se sestavi zapisnik določenega sestanka koordinatorjev odborov ali ne, odločajo koordinatorji odborov [9]. Poslovnik Parlamenta koordinatorjem odborov ne nalaga obveznosti priprave zapisnikov, temveč se v členu 207 sklicuje le na zapisnike sej samih odborov. Varuhinja človekovih pravic tudi ponovno poudarja, da se potreba po vključitvi sklicevanj na dokumente v javni register, določena v členih 11 in 12 Uredbe 1049/2001, nanaša samo na obstoječe dokumente in ne pomeni obveznosti ustvarjanja novih dokumentov. Od sekretariatov odborov ni mogoče zahtevati, da pripravijo zapisnike sestankov koordinatorjev, ko ti potekajo.
30. Kar zadeva obstoječe zapisnike koordinatorjev odborov, sprejete v parlamentarnem obdobju 2009–2014, ki niso zajeti v novem pristopu Parlamenta, varuhinja človekovih pravic verjame, da jih bo Parlament zaradi skladnosti z novim postopkom, sprejetim na podlagi osnutka priporočila varuha človekovih pravic, vključil v svoj javni register. Zato bo podala naslednjo pripombo v nadaljevanju.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:
Parlament je sprejel ustrezne ukrepe za izvajanje osnutka priporočila varuha človekovih pravic.
Pritožnik in Parlament bosta obveščena o tej odločitvi.
Dodatna opomba
Glede na pozitiven odgovor Parlamenta na osnutek priporočila varuhinja človekovih pravic verjame, da bo Parlament zaradi skladnosti s svojo novo politiko, sprejeto po osnutku priporočila, v svoj javni register vključil obstoječe zapisnike sestankov koordinatorjev odborov, sprejete v parlamentarnem obdobju 2009–2014.
[1] Evropski parlament ima 20 parlamentarnih odborov, ki jih sestavlja od 24 do 76 poslancev. Parlamentarni odbori se sestanejo javno enkrat ali dvakrat mesečno v Bruslju. Pripravljajo poročila o zakonodajnih predlogih, ki se nato predstavijo na plenarnem zasedanju Parlamenta. Člen 205 (prej člen 192) Poslovnika Parlamenta določa, da lahko politične skupine v Parlamentu imenujejo enega od svojih članov za koordinatorja v vsakem odboru. Seje koordinatorjev odborov se nato skličejo, običajno na isti dan kot seje odborov, da se pripravijo sklepi, ki jih mora ta odbor sprejeti, zlasti sklepi o postopku in imenovanju poročevalcev. Odbor lahko na koordinatorje prenese tudi pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev, razen odločitev v zvezi s sprejemanjem poročil, mnenj ali predlogov sprememb.
[3] Za več informacij o ozadju pritožbe, argumentih strank in preiskavi varuha človekovih pravic glej celotno besedilo osnutka priporočila varuha človekovih pravic, ki je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/draftrecommendation.faces/en/53909/html.bookmark.
[4] Sklep predsedstva z dne 28. novembra 2001, UL 2011, C 216, str. 19, glej tudi http://www.europarl.europa.eu/RegistreWeb/information/publicInfo.htm?language=EN.
[5] Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je v zadnji različici Poslovnika, sprejeti za osmo parlamentarno obdobje, člen 192 postal člen 205: http://www.europarl.europa.eu/sides/getLastRules.do?language=EN&reference=TOC.
[6] Pritožnik je navedel, da je do dokumenta mogoče dostopati prek naslednje spletne strani (ki očitno ne deluje): http://moechel.com/doqs/2011_12_19_EP_JURI_coordinator_meeting_minutes.pdf
[7] Glej opombo 6 zgoraj.
[8] Parlament mora na osnutek priporočila varuha človekovih pravic odgovoriti v treh mesecih, na vsako novo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov pa v 15 delovnih dneh (člen 7(1) Uredbe 1049/2001).
[9] Na enak način in kot delovno orodje imajo koordinatorji odborov seveda diskrecijsko pravico, da vzpostavijo delovni prostor in izmenjujejo zapiske za svoje delo v okviru tega delovnega prostora. Šele ko priporočila ali sklepe, ki jih sprejmejo koordinatorji, potrdi celoten odbor, se vključijo v javni zapisnik odbora in so tako na voljo v registru. Vendar varuh človekovih pravic ne bo izvedel nadaljnjih preiskav v zvezi z vprašanjem dokumentov, ki spadajo v delovno okolje, saj je pritožnik to novo vprašanje izpostavil šele po tem, ko se je Parlament odzval na osnutek priporočila varuha človekovih pravic.