Ozadje

1. Ta zadeva se nanaša na pritožbo, ki jo je nekdanji uslužbenec Agencije za temeljne pravice (v nadaljevanju: FRA) vložil pri Evropskem uradu za boj proti goljufijam (v nadaljevanju: OLAF) zoper slednjega.

2. Pritožnik je OLAF opozoril na nekatere nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v Agenciji za temeljne pravice.

3. Nato je urad OLAF pritožnika obvestil, da je po preiskavi sklenil, da nadaljnji ukrepi ne bi smeli biti sprejeti. Vendar je urad OLAF dodal, da je vodstvu agencije FRA obravnaval več vprašanj.

4. Pritožnik je uradu OLAF poslal dopis, v katerem je izpodbijal svojo odločitev o zaključku preiskave, in zahteval pojasnila v zvezi z razlogi za to odločitev.

5. Ker pritožnik ni odgovoril, se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic, ki je urad OLAF pozvala, naj odgovori na pritožnikovo zahtevo po pojasnilih v zvezi z razlogi za zaključek preiskave proti Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

6. OLAF je nato varuhu človekovih pravic predložil kopijo odgovora, ki ga je poslal pritožniku. Pritožnik je bil s tem odgovorom obveščen, da:

„ politika urada OLAF ni, da pojasni ali obrazloži svojo odločitev o zaključku preiskave. Dodal bi le, da se vse takšne odločitve sprejmejo po temeljitem razmisleku in razpravi med preiskovalci in njihovim vodstvom."

7. Pritožnik je izrazil nezadovoljstvo z odgovorom urada OLAF [1].

Trditev o neobrazložitvi odločitve urada OLAF o zaključku preiskave

Osnutek priporočila varuha človekovih pravic  

8. Pritožnik je trdil, da je urad OLAF s tem, ko ni navedel razlogov za svojo odločitev o zaključku preiskave domnevnih nepravilnosti, ki jih je prijavil, kršil svoje dolžnosti, ki izhajajo iz prava EU in načel dobrega upravljanja. Tako je trdil, da bi mu moral urad OLAF predložiti razloge za svojo odločitev o zaključku preiskave.

9. Varuhinja človekovih pravic je pri obravnavi osnutka priporočila uradu OLAF upoštevala argumente in mnenja strank. Urad OLAF je v utemeljitev svoje politike na tem področju navedel zlasti šest argumentov, ki pa se varuhu človekovih pravic niso zdeli prepričljivi.

10. Prvič, varuhinja človekovih pravic je opozorila, da imajo institucije EU splošno obveznost, da svoje odločitve obrazložijo [2].

11. Drugič, varuhinja človekovih pravic je menila, da potreba po ohranitvi zaupnosti preiskav urada OLAF ne more upravičiti popolne zavrnitve navedbe razlogov za sklep o zaključku preiskave. Vsekakor ni nujno, da se z obrazložitvijo take odločbe razkrijejo zaupne informacije.

12. Tretjič, varuhinja človekovih pravic je težko razumela, kako bi lahko obrazložitev odločitve o zaključku preiskave ogrozila neodvisnost urada OLAF ali njegovega generalnega direktorja. Če bi bilo treba sprejeti trditev urada OLAF, bi to pomenilo, da bi obveznost obrazložitve ogrozila neodvisnost vseh institucij Unije, za katere velja taka obveznost.

13. Četrtič, v zvezi z neobstojem pravno zavezujočih učinkov odločb urada OLAF je varuhinja človekovih pravic navedla, da je bilo v sodni praksi, ki jo je navedel urad OLAF, zgolj pojasnjeno, da ni mogoče vložiti ničnostne tožbe zoper odločbe urada OLAF o zaključku preiskave ali posredovanju njegovih poročil institucijam Unije ali nacionalnim organom. Zlasti v položajih, v katerih so možnosti za vložitev tožbe pri sodišču Unije omejene ali neobstoječe, je namreč obrazložitev odločbe, ki jo sprejme institucija Unije, še toliko pomembnejša za zagotovitev odgovornosti institucij do državljanov.

14. Petič, kar zadeva trditev v zvezi s preglednostjo, je varuh človekovih pravic pozdravil dejstvo, da se je OLAF odločil objaviti Navodila osebju za preiskovalne postopke (ISIP)[3] in prednostne naloge preiskovalne politike [4], na katerih so temeljile njegove odločitve. Vendar objava teh dokumentov ni mogla nadomestiti obveznosti obrazložitve v posameznem primeru. Niti ISIP niti prednostne naloge preiskovalne politike niso nakazali, zakaj se je urad OLAF v posameznem primeru odločil zaključiti preiskavo.

15. Šestič, varuhinja človekovih pravic je podvomila v logiko trditve urada OLAF, da bi bilo bolje, če bi se žvižgač, ki so ga prizadele domnevne nepravilnosti, sporočene uradu OLAF, obrnil na svojega delodajalca za pomoč. Pravila o prijavljanju nepravilnosti so bila uvedena prav zato, da se žvižgačem omogoči, da o domnevnih nepravilnostih v svoji instituciji obvestijo tretjo osebo, kot je OLAF. Vsekakor naj taka trditev ne bi vplivala na vprašanje, ali urad OLAF ni obrazložil svoje odločitve o zaključku preiskave.

16. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da je zavrnitev urada OLAF, da obrazloži svojo odločitev o zaključku preiskave, pomenila nepravilnost. Zato je podala spodnji osnutek priporočila:

„OLAF bi moral pritožnika obvestiti o razlogih za svojo odločitev o zaključku preiskave v tej zadevi.“

Ocena varuhinje človekovih pravic po osnutku priporočila

17. OLAF je v svojem podrobnem mnenju navedel, da mu Uredba št. 1073/1999 [5] ne nalaga obveznosti obveščanja žvižgačev o razlogih za zaključek preiskave brez priporočil. Poleg tega naj niti Kadrovski predpisi niti Sporočilo Komisije o prijavljanju nepravilnosti ne bi nalagali take obveznosti.

18. Urad OLAF je nadalje trdil, da so njegove odločitve v celoti odgovorne, saj nadzorni odbor urada OLAF pozorno spremlja njegove preiskovalne dejavnosti.

19. Zato je OLAF trdil, da v obravnavani zadevi ni storil nobene nepravilnosti. Vendar je OLAF dodal, da se je po začetku veljavnosti Uredbe št. 883/2013 [6] odločil spremeniti svojo politiko in žvižgače obvestiti o razlogih za zaključek preiskave.

20. Tako je urad OLAF predložil kopijo notranje predloge, ki se bo uporabila za te namene, in kopijo dopisa, poslanega pritožniku v tej zadevi, v katerem je navedel, da je bil razlog za njegovo odločitev o zaključku preiskave ta, da „preiskava ni potrdila prvotnih obtožb o goljufiji zoper zadevno osebo“.

21. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da ceni osnutek priporočila varuha človekovih pravic. Vendar je dodal, da po njegovem mnenju urad OLAF ni pravilno izvedel tega osnutka priporočila, ker se je nanašal le na eno od njegovih trditev (in sicer na njegovo trditev o goljufiji). Po navedbah pritožnika v dopisu urada OLAF niso bile obravnavane njegove druge obtožbe (npr. nepravilne prakse zaposlovanja, proračunske manipulacije in pretekle pogodbe; uporaba nepravilne pravne podlage za nekatere odhodke; nepravilni razpisni postopki; itd.).

22. Varuhinja človekovih pravic je urad OLAF pozvala, naj predloži dodatna pojasnila v zvezi z razlogi za zaključek preiskave. OLAF je dejal, da je skrbno analiziral vse trditve pritožnika. Navedlo je, da čeprav so bile v preiskavi ugotovljene nekatere nepravilnosti in slabe prakse upravljanja, trditve o goljufiji zoper zadevno osebo niso bile potrjene. Ugotovljeni elementi niso zadostovali za izdajo priporočil.

23. Čeprav pritožnik ni bil popolnoma zadovoljen z dodatnimi pojasnili urada OLAF, se je varuhinji človekovih pravic zahvalil za njeno posredovanje.

24. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja odločitev urada OLAF na podlagi osnutka priporočila, da spremeni svojo politiko in v prihodnosti obvesti žvižgače, kot je pritožnik, o razlogih za zaključek preiskave. OLAF se je zato odločil, da načeloma sprejme osnutek priporočila varuha človekovih pravic, da bi odpravil s tem povezane pomisleke.

25. V zvezi s konkretnim primerom varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik, čeprav se je strinjal z osnutkom priporočila, ni zadovoljen z obrazložitvijo urada OLAF o razlogih za zaključek preiskave. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da je urad OLAF pritožnika obvestil, da je bila preiskava zaključena, ker obtožbe o goljufiji med preiskavo niso bile potrjene, in da kljub temu, da so bile s preiskavo potrjene nekatere nepravilnosti in slabe prakse upravljanja, to ni zadostovalo za sprejetje nadaljnjih ukrepov.

26. Dejstvo, da se pritožnik očitno ne strinja z razlogi urada OLAF za odločitev o zaključku preiskave, ne spremeni dejstva, da se je urad OLAF odločil upoštevati osnutek priporočila varuha človekovih pravic in pritožniku sporočiti razloge za svojo odločitev o zaključku preiskave. Varuhinja človekovih pravic zato v tem primeru meni, da je urad OLAF pravilno izvedel njen osnutek priporočila.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključila z naslednjim sklepom:

Urad OLAF je osnutek priporočila sprejel.

Pritožnik in OLAF bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly