OZADJE PRITOŽBE

Pritožba 687/98/BB

1. Pritožnik je junija 1998 Evropskemu varuhu človekovih pravic predložil svojo prvo pritožbo, v kateri je trdil, da ni opravil ustnega preizkusa notranjega natečaja (COM/T/A/98), ki ga je organizirala Evropska komisija, ker je bil pod vplivom zdravil, ki bi lahko povzročila utrujenost in zmanjšala njegovo sposobnost koncentracije. To zdravljenje so mu predpisali po nesreči, ki se je zgodila nekaj tednov pred ustnim izpitom. Varuh človekovih pravic je v svoji odločbi z dne 21. oktobra 1999 ugotovil, da Komisija ni ravnala nepravilno, ko pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita. Varuh človekovih pravic je na podlagi svoje preiskave ugotovil, da je bila Komisija v praksi pripravljena sprejeti vse možne ukrepe, da bi zagotovila pravilno izvedbo ustnih izpitov, če bi izjemne okoliščine kandidatu preprečile udeležbo na dan, naveden v povabilu. Vendar Komisija tega ni navedla v povabilih k ustnim preizkusom. Varuh človekovih pravic je zato podal kritično pripombo, v kateri je navedel, da bi morala Komisija v navedena povabila vključiti klavzulo, s katero bi kandidate obvestila o tej možnosti [1].

Sodne zadeve

2. Pritožnik je 9. avgusta 2000 pri Sodišču prve stopnje (zdaj Splošnem sodišču)[2] vložil tožbo proti varuhu človekovih pravic in Evropskemu parlamentu, v kateri je zahteval odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi načina, na katerega je varuh človekovih pravic obravnaval pritožbo 687/98/BB. Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker pritožnik ni dokazal, da je varuh človekovih pravic kršil katero od svojih upravnih nalog pri obravnavi pritožbe 687/98/BB.

3. Dne 24. junija 2002 je varuh človekovih pravic vložil pritožbo pri Sodišču Evropskih skupnosti (zadeva C-234/02 P Varuh človekovih pravic proti Lambertsu)[3] v zvezi z dejstvom, da je Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) razglasilo pritožnikovo odškodninsko tožbo za dopustno. Pritožnik je vložil nasprotno pritožbo, v kateri je Sodišču predlagal, naj varuhu človekovih pravic naloži plačilo odškodnine. Sodišče je 23. marca 2004 izdalo sodbo, s katero je zavrnilo pritožbo in nasprotno pritožbo.

Pritožba 2331/2004/MA

4. Z dopisom z dne 13. julija 2004 je pritožnik vložil novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, v kateri je prosil za pomoč pri pridobitvi odškodnine od Komisije. Pritožnik se je skliceval zlasti na pismo, ki ga je varuh človekovih pravic 16. oktobra 2002 poslal Komisiji v zvezi s potrebo po nadomestilu žrtvam nepravilnosti v primerih, ko ni mogoče odpraviti škode, ki so jo utrpele. Pritožnik se je skliceval tudi na odgovor Komisije, ki je navedla, da se v nekaterih primerih lahko predvidi finančno nadomestilo.

5. Pritožba je bila zaključena kot nedopustna, saj pritožnik v skladu s členom 2(4) Statuta varuha človekovih pravic Komisiji ni predložil predhodnih upravnih pristopov v zvezi z vsebino njegove pritožbe [4]. Natančneje, pritožnik s svojim zahtevkom za odškodnino ni stopil neposredno v stik s Komisijo [5]. Pritožniku je bilo zato priporočeno, naj se obrne na Komisijo.

Pritožba 842/2005/TN

6. Dne 26. novembra 2004 je pritožnik pisal Komisiji v zvezi z zadevo. Marca 2005 se je ponovno obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da Komisija ni odgovorila na njegov zgoraj navedeni dopis.

7. Po posredovanju varuha človekovih pravic je Komisija pritožniku odgovorila z dopisom z dne 18. marca 2005 in ga prosila za pojasnilo glede njegovega odškodninskega zahtevka. Ker je Komisija z dopisom z dne 18. marca 2005 odgovorila na dopis z dne 26. novembra 2004, je varuh človekovih pravic primer zaključil.

Ta očitek

8. Dne 29. aprila 2005 je pritožnik ponovno pisal Komisiji v zvezi z odškodninskim zahtevkom. Komisija na njegov dopis ni odgovorila. Pritožnik je zato pri varuhu človekovih pravic vložil novo pritožbo.

PREDMET VPRAŠANJA

9. Pritožnik je v tej pritožbi Komisiji v bistvu očital, da ni ustrezno obravnavala njegove zahteve za odškodnino, kot je podrobno opisano v njegovih dopisih z dne 26. novembra 2004 in 29. aprila 2005.

10. Pritožnik je v svoji pritožbi tudi navedel, da je zadovoljivo rešitev njegovega primera mogoče doseči le z „aktivno mediacijo“varuha človekovih pravic.

11. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic v izogib nesporazumom glede vloge in pooblastil varuha človekovih pravic pritožniku pojasnil, da mora njegova preiskava pritožbe upoštevati nekatere postopke iz (takratnega) člena 195 Pogodbe ES (zdaj člen 228 Pogodbe o delovanju Unije), statuta varuha človekovih pravic in izvedbenih določb, ki jih je sprejel varuh človekovih pravic. Varuh človekovih pravic med preiskavo zadevno institucijo zaprosi za mnenje, nato pa pritožniku omogoči, da poda pripombe k temu mnenju. Če se izkaže za potrebno, varuh človekovih pravic opravi nadaljnje preiskave, da bi pridobil vse informacije, ki jih potrebuje za oceno primera. Če varuh človekovih pravic ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti, si prizadeva, kjer je to še mogoče, odpraviti nepravilnosti. V ta namen lahko varuh človekovih pravic predlaga sporazumno rešitev ali na zadevno institucijo naslovi osnutek priporočila.

Poizvedba

12. Pritožba je bila posredovana Komisiji v mnenje. Mnenje Komisije je bilo poslano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

13. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo zaprosila za dodatne informacije v zvezi s pritožbo. Odgovor Komisije je bil posredovan pritožniku, ki je varuhu človekovih pravic poslal svoje pripombe.

14. Varuhinja človekovih pravic je sklenila, da je treba preučiti še en poseben vidik zadeve. Zato je ponovno pisal Komisiji in jo prosil za dodatne informacije. Natančneje, varuh človekovih pravic je vprašal Komisijo, ali meni, da je treba nedavno sodno prakso sodišč Skupnosti v zvezi z "izgubo priložnosti" (zadeve T-402/03, T-430/03 in T-166/04) uporabiti v primeru pritožnika.

15. Komisija je poslala svoj odgovor, ki je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, če je to želel. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

16. Po skrbni preučitvi informacij, ki so jih predložile stranke, varuh človekovih pravic ni bil zadovoljen, da se je Komisija ustrezno odzvala na vsebinski vidik pritožnikove zahteve za odškodnino. Zato je Komisiji predlagal sporazumno rešitev. Odgovor Komisije je bil posredovan pritožniku, ki je predložil pripombe.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Zatrjevana neustrezna obravnava odškodninskega zahtevka

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

17. Pritožnik je trdil, da je njegov dopis z dne 29. aprila 2005 Komisiji zagotovil informacije in pojasnila, ki jih je zahtevala, in ji tako omogočil, da oceni njegov odškodninski zahtevek. Pritožnik je v dopisu trdil, da če v dopisu, s katerim je bil povabljen na ustni izpit na notranjem natečaju COM/T/A/98, ne bi bila nedvoumno izključena možnost spremembe datuma izpita, bi zahteval odlog, s čimer bi si zagotovil dovolj časa, da si opomore od nesreče.

18. Po njegovem mnenju je pošteno domnevati, da bi, če bi lahko nekoliko odložil datum ustnega izpita, zlahka dosegel zahtevano število točk za uvrstitev na rezervni seznam uspešnih kandidatov. Čeprav uvrstitev na tak seznam sama po sebi ni zagotovilo, da bo kandidat zaposlen kot uradnik, je pritožnik navedel, da je prepričan, da bi v njegovem primeru prejel vsaj eno ponudbo za zaposlitev. Tako je bil žrtev nepravilnosti, do katerih je prišlo zaradi dopisa Komisije, ki ga je povabila na ustni izpit na notranjem natečaju COM/T/A/98, kar je nedvoumno izključilo spremembo datuma navedenega izpita.

19. Poleg tega Komisija njegovega primera še vedno ni vzela resno. Komisija ni analizirala njegovega primera v okviru korespondence med Komisijo in varuhom človekovih pravic v zvezi s primeri nepravilnosti, v katerih Komisija ne more sprejeti korektivnih ukrepov za odpravo povzročene škode. Po navedbah pritožnika je Komisija v korespondenci z varuhom človekovih pravic razmislila o dodelitvi finančnega nadomestila za škodo, ki so jo povzročile nepravilnosti.

20. Po njegovem mnenju je pritožnik zaradi neuspešnega opravljanja izpita utrpel ogromno materialno škodo. Poleg neposredne izgube dohodka, občutka nepravičnosti in frustracije je imel njegov neuspeh pomembne negativne učinke nanj in na njegovo ženo. Dejstvo, da se je Komisija v odgovor na kritično pripombo varuha človekovih pravic v zadevi 687/98/BB zavezala, da bo za prihodnje natečaje spremenila vabila na ustne izpite, nikakor ni odpravila ali ublažila škode in duševnih bolečin, ki jih je utrpel zaradi nepravilnosti Komisije v vabilu.

21. Pritožnik je navedel, da ni prejel odgovora Komisije na njegov dopis z dne 29. aprila 2005.

22. Komisija je trdila, da v odločitvi varuha človekovih pravic v pritožbi 687/98/BB niso bile ugotovljene nepravilnosti Komisije v zvezi z zavrnitvijo izbirne komisije, da pritožniku dovoli ponovno opravljanje ustnega izpita. To je pozneje potrdilo Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče).

23. Komisija je nadalje opozorila, da je pritožnik svojo zahtevo za odškodnino utemeljil z dejstvom, da je njegov neuspeh na izpitu pomenil konec njegove kariere zaradi njegove starosti in njegove specializacije na področju okolja. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je treba za vsako zaposlitev za nedoločen čas opraviti natečajni izpit. Zaposlitev kot začasni uslužbenec, tudi če omogoča dostop do nekaterih notranjih natečajev, ne daje nobene pravice do zaposlitve za nedoločen čas, če posameznik ne opravi izpita.

24. Poleg tega bi pritožnik kljub neuspehu na notranjem natečaju COM/T/A/98 lahko sodeloval na številnih drugih poznejših natečajih, vključno z natečajem na področju okolja, ki je njegovo področje specializacije. Starost pritožnika ni bila ovira za sodelovanje na natečajih. Zato je imel vse možnosti, da se pod enakimi pogoji kot vsi drugi državljani Evropske unije udeleži natečaja in je stalno zaposlen v institucijah.

25. Vendar je Komisija priznala, da je bila ohlapna, ker ni odgovorila na pritožnikov dopis z dne 29. aprila 2005. Opravičil se je za upravni nadzor.

26. Kar zadeva vprašanje varuha človekovih pravic v zvezi z nedavno sodno prakso glede „izgube priložnosti“[6], je Komisija najprej opozorila na ustaljeno sodno prakso v odškodninskih postopkih. V skladu s to sodno prakso mora biti za uveljavljanje odgovornosti Skupnosti izpolnjen sklop pogojev. ravnanje institucije mora biti nezakonito; domnevna škoda mora obstajati; med ravnanjem in škodo mora obstajati vzročna zveza.

27. Nadalje je ugotovilo, da je bilo v treh zadevah v zvezi z „izgubo priložnosti“, ki jih je navedel varuh človekovih pravic (zadeve T-402/03, T-430/03 in T-166/04), izhodišče za analizo Sodišča, da je bil izpodbijani akt nezakonit. Vendar Komisija meni, da v nasprotju s tremi zadevami Sodišča taka nezakonitost v primeru pritožnika ni bila ugotovljena. Dejstvo, da Komisija pritožnika ni obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, nikakor ni bilo "nezakonito".

28. Poleg tega po mnenju Komisije pritožnik ni predložil nobenega dokaza, da je bila škoda, za katero se zahteva odškodnina, dejanska in gotova. Trditev pritožnika, da bi bil, če bi ga Komisija obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, imenovan za uradnika Komisije, temelji na treh predpostavkah, in sicer: (i) da bi uspešno opravil prerazporejeni test; (ii) da bi bil nato uvrščen na rezervni seznam; in (iii) da bi mu bila nato ponujena zaposlitev. Trditev pritožnika je torej povsem špekulativna.

29. Poleg tega v nasprotju s tožečo stranko v zadevi T-166/04, za katero je bila po mnenju Splošnega sodišča izguba možnosti dokončna, notranji natečaj, na katerem je sodeloval pritožnik, ni bil edina možnost, da postane uradnik. Ker „izguba priložnosti“ni bila niti dokončna niti gotova, zaključkov Sodišča v zadevah, ki jih je navedel varuh človekovih pravic, v tem primeru ni bilo mogoče uporabiti.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

30. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je pritožnikova trditev o tem, kako je Komisija obravnavala njegov zahtevek za odškodnino, obsegala dva vidika, enega postopkovnega in drugega vsebinskega.

31. Postopkovni vidik se je nanašal na pritožnikovo trditev, da Komisija ni nikoli odgovorila na enega od njegovih dopisov. Komisija je v svojem mnenju priznala, da ni odgovorila na dopis pritožnika z dne 29. aprila 2005. Varuh človekovih pravic je opozoril, da to, da institucije in organi Skupnosti niso odgovorili na pisma v razumnem roku, pomeni nepravilnost [7]. Vendar se je Komisija v obravnavanem primeru v zvezi s tem opravičila in v svojem mnenju podala odgovor. Varuh človekovih pravic zato ni našel razlogov za nadaljnjo obravnavo tega vidika pritožnikove trditve.

32. Vsebinski vidik pritožnikove trditve o tem, kako je Komisija obravnavala njegov zahtevek za nadomestilo, se je nanašal na vsebino odgovora Komisije na zahtevek, ki ga je podala v svojem mnenju o tej pritožbi in odgovorih na nadaljnje preiskave varuha človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je treba zavrnitev Komisije, da zagotovi odškodnino, preučiti ob upoštevanju: (i) splošna pravila in načela, ki urejajo nepogodbeno odgovornost Skupnosti za škodo, vključno z nedavno sodno prakso v zvezi z "izgubo možnosti"; in (ii) zavezo Komisije, da bo z nadomestilom odpravila nepravilnosti, glede na to, da je pritožnik to uporabil kot podlago za svoj zahtevek za nadomestilo.

Nepogodbena odgovornost

33. Varuh človekovih pravic je opozoril na ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero mora biti za nepogodbeno odgovornost Skupnosti za nezakonito ravnanje njenih institucij izpolnjenih več pogojev. Te so naslednje: (i) dejanska škoda mora biti povzročena; (ii) obstajati mora vzročna zveza med ravnanjem institucije in zatrjevano škodo; in (iii) ravnanje institucije mora biti nezakonito [8].

(i) Obstoj škode

34. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da naj bi bila domnevna škoda sestavljena iz (a) premoženjske škode, ki naj bi domnevno nastala, ker pritožnik ni uspešno opravil notranjega natečaja COM/T/A/98 in s tem ni bil imenovan za uradnika (v dopisu Komisiji z dne 29. aprila 2005 se pritožnik sklicuje na „neposredno izgubo … dela in dohodka“) in (b) nepremoženjske škode (v dopisu z dne 29. aprila 2005 se je pritožnik skliceval na svoje „občutke nepravičnosti in frustracije“).

(a) Materialna škoda

35. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bila domnevna premoženjska škoda, tj. „neposredna izguba … dela in dohodka“, skladna s škodo, za katero je bila zahtevana odškodnina v zadevi Lamberts proti Varuhu človekovih pravic, tj. škodo, ki ustreza plači, ki bi jo prejel kot uradnik v (takratnem) razredu A 4 do upokojitvene starosti, skupaj s socialnimi ugodnostmi, določenimi v Kadrovskih predpisih [9].

(b) Nepremoženjska škoda - "moralna škoda zaradi izgube priložnosti"

36. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) menilo, da mora biti zatrjevana „občutek nepravičnosti in frustracije“podlaga za odgovornost za „moralno škodo zaradi izgube priložnosti“„resnična in gotova“. V tem primeru je bilo torej treba dokazati, da je pritožnik zaradi nepravilnosti, ugotovljenih v zadevi 687/98/BB [10], dokončno izgubil resnično in gotovo „možnost“, da se prijavi na delovno mesto uradnika, z drugimi besedami „resno možnost“, da se zaposli na delovnem mestu.

37. Vprašanje, ali je pritožnik dejansko imel „resno možnost“na zadevnem notranjem natečaju, je mogoče ponoviti tako, da je treba dokazati, da je bila kandidatura pritožnika vsaj resna kandidatura. Ocena, ali je bila kandidatura pritožnika vsaj resna, bi bila odvisna od številnih dejavnikov. Ker pa je pritožnik predložil številne argumente v zvezi s svojimi kvalifikacijami in izkušnjami, ki jih Komisija ni izpodbijala, je varuh človekovih pravic menil, da je razumno domnevati, da je bila pritožnikova kandidatura resna.

38. Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) je prav tako ugotovilo, da mora biti izguba možnosti dokončna [11]. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je bil pritožnik v času, ko je sodeloval na zadevnem notranjem natečaju, začasni uslužbenec Komisije. Kmalu po tem notranjem natečaju je njegova pogodba s Komisijo potekla. Zato naj bi moral zapustiti službe Komisije in naj ne bi mogel več sodelovati na notranjih natečajih. Čeprav je res, da je imel možnost sodelovati na zunanjih natečajih za delovna mesta v Komisiji po odhodu iz institucije, takih zunanjih natečajev, ki so odprti za širšo javnost, ni mogoče šteti za enakovredne notranjim natečajem. Zato je bilo razumno šteti, da je bila njegova izguba priložnosti dokončna.

(ii) Obstoj vzročne zveze

39. Dokazati je bilo treba tudi obstoj vzročne zveze med napako Komisije in povzročeno škodo. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da vzročna zveza obstaja, kadar je zadevni incident nujen predpogoj za nastanek škode.

40. Glede na to pravilo in za obstoj vzročne zveze v zvezi s premoženjsko škodo, zatrjevano v obravnavani zadevi, je bilo treba dokazati, da bi pritožnik zagotovo dobil delovno mesto uradnika, vendar zaradi dejstva, da Komisija kandidatov na notranjem natečaju COM/T/A/98 ni obvestila, da se lahko datum, naveden za ustni izpit, v izjemnih okoliščinah spremeni.

41. Varuh človekovih pravic je v zvezi s tem opozoril na pritožnikovo trditev, da bi pritožnik, če v pismu, v katerem ga je povabil na ustni izpit, ne bi bila nedvoumno izključena možnost spremembe datuma izpita [12], zahteval odlog datuma, s čimer bi si zagotovil ustrezno obdobje za okrevanje po nesreči, ki jo je imel. Pritožnik je menil, da je „pošteno domnevati“, da bi, če bi lahko preložil datum ustnega izpita, „lahko“pridobil zahtevano število točk, potrebnih za uvrstitev na rezervni seznam uspešnih kandidatov.

42. Po mnenju varuha človekovih pravic se je zdelo razumno domnevati, da bi pritožnik vložil zahtevo v zvezi s tem, če bi vabilo na ustni pregled vsebovalo obvestilo, v katerem bi bilo navedeno, da se lahko navedeni datum v izjemnih okoliščinah spremeni. Glede na nesporno dejstvo, da je pritožnik utrpel nesrečo in ni mogel delati do dneva ustnega izpita, je varuh človekovih pravic tudi menil, da je razumno domnevati, da bi mu Komisija dovolila, da ustni izpit opravi pozneje.

43. Vendar je varuh človekovih pravic menil, da ni bil predložen noben prepričljiv dokaz, da bi pritožnik nujno opravil ustni preizkus in bi bil zato uvrščen na rezervni seznam, če bi bil datum ustnega preizkusa preložen.

44. Poleg tega je varuhinja človekovih pravic opozorila, da vključitev kandidata na rezervni seznam ne zagotavlja, da bo kandidat zaposlen kot uradnik. Čeprav je pritožnik trdil, da bi prejel vsaj eno ponudbo za zaposlitev, če bi bil uvrščen na rezervni seznam, je varuh človekovih pravic ugotovil, da pritožnik ni predložil prepričljivih dokazov v podporo tej trditvi.

45. Pritožnik zato ni dokazal, da obstaja vzročna zveza med tem, da Komisija kandidatov ni obvestila o možnosti, da zahteva odlog izpita (tj. primer nepravilnosti, ki jih je ugotovil varuh človekovih pravic v zadevi 687/98/BB), in domnevno premoženjsko škodo.

46. Glede obstoja vzročne zveze v zvezi z nepremoženjsko škodo je varuh človekovih pravic ugotovil, da je Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) določilo zelo stroga pravila v zvezi z dokaznim standardom, ki se zahteva glede obstoja neposredne vzročne zveze med napako in nepremoženjsko škodo [13]. To pomeni, da bi bilo treba v tem primeru predložiti prepričljiv argument, da pritožnikovi "občutki nepravičnosti in frustracije" ne bi obstajali, temveč zato, ker ni bil obveščen, da bi lahko zaradi svojega zdravstvenega stanja v upoštevnem času pozneje opravljal ustni izpit.

47. Varuh človekovih pravic ob upoštevanju stališča Sodišča prve stopnje (zdaj Splošnega sodišča) ni podcenjeval težav, na katere bi lahko naletel pritožnik pri predložitvi takega dokončnega dokaza. Vendar je varuh človekovih pravic glede na ugotovitve v nadaljevanju v zvezi z vprašanjem, ali je nepravilnost, ugotovljena v zadevi 687/98/BB, „dovolj resna“ za nastanek nepogodbene odgovornosti, menil, da ni treba dodatno analizirati morebitnega obstoja vzročne zveze med nepravilnostjo in domnevno moralno škodo (glej odstavek 61 spodaj).

(iii) Nezakonito ravnanje

48. Sodišče je v zvezi z ugotovitvijo nezakonitosti nekaterih ravnanj v smislu sodne prakse, ki se uporablja na področju nepogodbene odgovornosti, navedlo, da (a) mora biti namen kršenega pravnega pravila podelitev pravic posameznikom; in (b) kršitev mora biti dovolj resna [14].

(a) Cilj kršenega pravnega pravila mora biti podelitev pravic posameznikom.

49. Varuh človekovih pravic je opozoril na ugotovitev Sodišča prve stopnje (zdaj Splošnega sodišča), da načelo dobrega upravljanja podeljuje pravice posameznikom le, če predstavlja "izraz posebnih pravic"[15]. V zvezi s tem je Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) razsodilo, da načelo dobrega upravljanja samo po sebi posameznikom ne podeljuje pravic [16], razen če je izraz posebnih pravic (kot je pravica, da se zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku; pravico do zaslišanja; pravico do vpogleda v spise; ali obveznost obrazložitve odločitev).

50. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic opozorila, da je bilo v zadevi 687/98/BB ugotovljeno, da Komisija v povabilu na ustni izpit ni spoštovala pravice kandidatov, da so pravilno obveščeni, da se lahko navedeni datum v izjemnih okoliščinah spremeni. Ker gre za „posebno pravico“, je varuh človekovih pravic menil, da je bil v tem primeru ta pogoj izpolnjen.

51. Komisija je trdila, da dejstvo, da pritožnika ni obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, ni bilo "nezakonito". Varuhinja človekovih pravic želi v zvezi s tem opozoriti, da dejstvo, da pritožnik ni bil obveščen o tej možnosti, pomeni nepravilnost. Res je, da čeprav "nezakonitost" pomeni nepravilnost, ugotovitev nepravilnosti ne pomeni samodejno, da je obstajala tudi "nezakonitost"[17]. Zato ugotovitev varuha človekovih pravic o nepravilnostih v zadevi 687/98/BB ni bila odvisna od obstoja nezakonitosti, ampak je tudi ni izključila.

52. Varuh človekovih pravic je zato menil, da sodna praksa sodišč Skupnosti v zvezi s pogoji za nepogodbeno odgovornost ne izključuje možnosti, da se institucije Skupnosti v okviru preiskave varuha človekovih pravic dogovorijo o plačilu odškodnine za škodo, ki jo je utrpel pritožnik, ne da bi moral varuh človekovih pravic ugotoviti "nezakonitost". Institucija, ki izvede plačilo v takih okoliščinah, bi lahko razmislila o plačilu, da bi rešila morebitna (čeprav ne dokončna) vprašanja pravne odgovornosti. Tako plačilo bi se lahko izvedlo ex gratia brez priznanja odgovornosti.

(b) Dovolj resna kršitev

53. Varuh človekovih pravic je opozoril, da mora biti v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti kršitev zadevnega pravnega pravila ali, kot je navedeno v točki 51 te sodbe, kršitev načela dobrega upravljanja dovolj resna.

54. Sodišče prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) je ugotovilo, da opredelitev akta kot „dejanja nepravilnosti“ sama po sebi ne pomeni, da tak akt pomeni „dovolj resno kršitev pravnega pravila“v smislu sodne prakse. Skratka, čeprav nepravilnost ne pomeni nujno „dovolj resne kršitve pravnega pravila“v smislu sodne prakse, lahko v nekaterih okoliščinah to stori [18].

55. Sodišče je sklenilo, da je treba za izpolnitev pogoja „dovolj resne kršitve pravnega pravila“upoštevati vse dejavnike, ki so značilni za zadevni položaj [19]. Odločilno merilo za ugotovitev, da je kršitev „dovolj resna“, je, ali je zadevna institucija Skupnosti očitno in resno prekoračila meje svoje diskrecijske pravice. Drugi dejavniki, ki se lahko upoštevajo, vključujejo: jasnost in natančnost kršenega pravila; obseg diskrecijske pravice, ki jo to pravilo pušča organom Skupnosti; ali sta bili kršitev in povzročena škoda namerni ali nenamerni; in ali je bila napaka opravičljiva ali neopravičljiva [20].

56. V zadevi 687/98/BB je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je Komisija kršila splošno načelo dobrega upravljanja [21].

57. Splošna načela dobrega upravljanja zajemajo natančno opredeljena „temeljna načela“, kot so načelo zakonitosti, nediskriminacije in sorazmernosti [22]. Vendar nepravilnosti v zadevi 687/98/BB niso bile ugotovljene na podlagi takšnega „temeljnega načela“[23]. Zadevna nepravilnost je bila zagotovitev napačnih informacij o možnosti iskanja drugega datuma za ustni izpit, kadar lahko izjemne okoliščine upravičijo tako podaljšanje.

58. Glede tega, ali je bila obveznost Komisije, da kandidatom zagotovi zadostne in točne informacije, jasna in natančna, je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni bila predhodno obveščena o morebitnih nesporazumih, ki bi lahko izhajali iz besedila dopisov, s katerimi so bili kandidati pozvani na ustne izpite [24].

59. Varuhinja človekovih pravic je upoštevala tudi dejstvo, da je Komisija v zadevi 687/98/BB navedla, da bi bila prošnja za podaljšanje, če bi bila dejansko vložena, odobrena [25].

60. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ni našla dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo pomanjkanje informacij namerno.

61. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da pritožniku v tem primeru ni uspelo dokazati obstoja dovolj resne kršitve, ki bi upravičila nepogodbeno odgovornost v zvezi z nepravilnostmi, ugotovljenimi v zadevi 687/98/BB. Glede na to ugotovitev ni bilo treba, kot je bilo že navedeno v točki 27 zgoraj, dokončno ugotoviti morebitnega obstoja vzročne zveze med nepravilnostjo in zatrjevano moralno škodo. Prav tako ni bilo treba ugotoviti, ali bi morala Komisija zaradi nepravilnosti preučiti tudi obstoj nezakonitosti (glej točko 51 zgoraj).

62. Vendar je treba preučiti še možnost plačila ex gratia brez ugotovitve nezakonitosti.

Ex gratia plačilo

63. Pritožnik je ločeno od vprašanja nepogodbene odgovornosti trdil, da bi mu morala Komisija plačati odškodnino posebej na podlagi svoje zaveze, da bo s finančnim nadomestilom odpravila nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je to razumela kot zahtevo, da se ji ponudi plačilo ex gratia.

64. Varuhinja človekovih pravic je menila, da lahko nepravilnost, ki ne izpolnjuje vseh meril za nepogodbeno odgovornost, kljub temu upravičuje dodelitev plačila ex gratia. Tako nadomestilo ex gratia služi pomembnemu namenu priznanja, da je institucija dejansko storila napako. Izplačilo odškodnine ex gratia kaže, ne da bi ustvarilo kakršen koli precedens, da institucija skrbi za pritožnika in hkrati zagotavlja pozitiven odgovor na konkretno pritožbo. To je koristno ne le za posameznika, ampak tudi za institucijo, saj izboljšuje njene odnose z državljani.

65. V zvezi z obravnavanim primerom je varuh človekovih pravic ugotovil, da čeprav nepravilnost, ugotovljena v zadevi 687/98/BB, glede na okoliščine ni izpolnjevala vseh meril za nastanek nepogodbene odgovornosti, je povzročila določeno moralno škodo.

66. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic prišel do začasnega zaključka, da je Komisija s tem, ko ni preučila možnosti plačila ex gratia pritožniku na podlagi svoje zaveze, da bo s finančnim nadomestilom odpravila primere nepravilnosti, obravnavala vsebinski vidik pritožnikove zahteve za nadomestilo na način, ki bi lahko pomenil primer nepravilnosti.

67. Varuh človekovih pravic je zato Komisiji predlagal sporazumno rešitev, pri čemer je Komisiji priporočil, naj pritožniku ponudi plačilo ex gratia v višini 5000 EUR.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

68. Komisija je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic trdila, da ni storila nepravilnosti, ko pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita na notranjem natečaju COM/T/A/98. Komisija je tudi poudarila, da je (in nato EPSO) izvedla predlog varuha človekovih pravic v zadevi 687/98/BB. S tem je v vabila na ustne izpite vključila klavzulo, s katero je kandidate obvestila, da bo v primeru izrednih okoliščin, ki bi kandidatu preprečile udeležbo na izpitu na dan, naveden v vabilu, sprejela vse možne ukrepe za zagotovitev pravilne izvedbe ustnih izpitov. Komisija je tudi navedla, da je v zvezi s predlogom varuha človekovih pravic temeljito preučila možnost zagotovitve ex gratia nadomestila pritožniku. Menilo pa je, da se plačilo ex gratia priporoča le, „če obstaja navzkrižje med moralno obveznostjo in pravno nezmožnostjo“. Vendar Komisija ni menila, da je v obravnavani zadevi storila napako. Po njenem mnenju torej ni imela nobene moralne obveznosti do pritožnika.

69. Pritožnik je navedel, da je odziv Komisije na predlog za sporazumno rešitev le še povečal njegov občutek odtujenosti od Komisije, institucije, za katero je dolga leta delal z veliko predanostjo in lojalnostjo. Po njegovem mnenju je bil odnos Komisije do njega v ostrem nasprotju z visoko stopnjo spoštovanja in spoštovanja, ki ga je izkusil od svojih prejšnjih kolegov, in sicer svojih nadrejenih in drugih v okviru svoje službe in drugih služb znotraj Komisije. Zaradi zadnjega odziva Komisije ni bil le zelo razočaran in osupel, temveč je čutil tudi še globlji občutek nepravičnosti. Predlog varuha človekovih pravic je Komisiji omogočil, da je z zelo majhnim plačilom ex gratia, ki ne bi ustvarilo nobenega precedensa, pokazala določeno stopnjo skrbi za nepravilnosti, ki so se dejansko zgodile. Sprememba, ki jo je Komisija izvedla v vabilih na ustna zaslišanja, nikakor ni služila niti ni bila namenjena ublažitvi škode, ki jo je utrpel. Izrazil pa je upanje, da je stališče Komisije posledica nesporazuma z njene strani in da bi varuh človekovih pravic morda lahko razjasnil zadevo in s tem rešil svojo pritožbo.

Ocena varuha človekovih pravic, na podlagi katere je bil pripravljen osnutek priporočila

70. Zdi se, da odgovor Komisije na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev v tem primeru temelji na stališču, da ni storila nobene napake v zvezi z zadevo, preiskano v zadevi 687/98/BB. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da so bile v zadevi 687/98/BB ugotovljene nepravilnosti in da je Komisija pri obravnavi pritožnika dejansko storila napako. Obstoj nepravilnosti v zadevi 687/98/BB je bil dejansko podlaga za analizo varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga za sporazumno rešitev v tej zadevi.

71. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala tudi s pritožnikom, da je odnos Komisije služil le povečanju pritožnikovih občutkov nepravičnosti in odtujenosti. Stališče varuha človekovih pravic je bilo tako podkrepljeno s tem, da bi morala Komisija zaradi ugotovljenih nepravilnosti pritožniku plačati ex gratia. Tako ex gratia plačilo ne bi ustvarilo nobenega precedensa.

72. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je Komisija s tem, ko je menila, da ni storila napake v zvezi z zadevo, preiskano v zadevi 687/98/BB, izključila celo možnost plačila ex gratia pritožniku. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove zahteve za odškodnino. To je bil primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je zato v skladu s členom 3(6) svojega statuta pripravil naslednji osnutek priporočila:

Komisija bi morala ponovno preučiti možnost, da pritožniku ponudi ex gratia plačilo v višini 5 000 EUR.

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

73. Komisija je v svojem podrobnem mnenju navedla, da je varuhinja človekovih pravic v zadevi 687/98/BB ugotovila, da „Komisija ni ravnala nepravilno, ko pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita“. Vendar je varuh človekovih pravic v svojem osnutku priporočila navedel, da so bile nepravilnosti ugotovljene v zadevi 687/98/BB in da je Komisija dejansko storila napako pri tem, kako je obravnavala pritožbo. Zato Komisija ni mogla oblikovati jasnega stališča o oceni zadevnih dogodkov, ki jo je opravil varuh človekovih pravic.

74. Komisija je opozorila, da je varuh človekovih pravic v osnutku priporočila pravilno poudaril, da bi bilo plačilo pritožniku enako priznanju nepravilnosti (varuh človekovih pravic je Komisiji priporočil, naj pritožniku plača ex gratia kot priznanje nepravilnosti, ki so se zgodile). Vendar je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da ni mogla ugotoviti, katero zavezujoče pravilo ali načelo bi morala kršiti, ko pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita. Zato ni bilo nepravilnosti.

75. Komisija se je opravičila, ker pritožnika ni obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, vendar se ji ni zdelo primerno sprejeti priporočila varuha človekovih pravic, naj pritožniku ponudi plačilo ex gratia.

76. Pritožnik je v svojih pripombah izrazil osuplost nad podrobnim mnenjem Komisije in vztrajal, da so bile v zadevi 687/98/BB ugotovljene nepravilnosti. Pritožnik je poudaril, da primer sicer ne bi bil zaključen s kritično pripombo. Pritožnik je menil, da je bilo opravičilo Komisije glede na njeno zanikanje nepravilnosti nesmiselno. Izrazil je upanje, da bo varuhinja človekovih pravic še vedno lahko prepričala Komisijo o ustreznosti pozitivnega odgovora na osnutek priporočila.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem osnutku priporočila

77. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da obravnavani primer ni pregled zadeve 687/98/BB, temveč zadeva obravnavo pritožnikovega zahtevka za nadomestilo s strani Komisije zaradi nepravilnosti, ugotovljenih v navedeni zadevi.

78 Varuh človekovih pravic obžaluje, da Komisija vztrajno zavrača priznanje osnovnih dejstev, na katerih temelji ta zadeva. Res je, da varuh človekovih pravic v zadevi 687/98/BB ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s tem, da Komisija pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita. Vendar je varuh človekovih pravic v zadevi 687/98/BB ugotovil, da je Komisija storila nepravilnost: Komisija kandidatov ni obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, temveč jih je izrecno obvestila, da sprememba datuma ustnih izpitov ni mogoča.[26] To je pojasnjeno v točkah 50–51 in 57 zgoraj, ki so bile prav tako del predloga za sporazumno rešitev in osnutka priporočila. Poleg tega, kot je pravilno poudaril pritožnik, je bila zadeva 687/98/BB zaključena s kritično pripombo. Kot se Komisija zelo dobro zaveda, so kritične pripombe podane šele po ugotovitvi nepravilnosti.

79. Obžaluje tudi, da je Komisija v odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev in na njegov osnutek priporočila citate iz sklepa varuha človekovih pravic v zadevi 687/98/BB uporabila na zavajajoč način. Komisija se je v svojem odgovoru v zadevi 687/98/BB sklicevala na naslednjo izjavo: „Komisija ni ravnala nepravilno, ko pritožniku ni dovolila ponovnega opravljanja ustnega izpita“. Vendar nato ni navedlo, da je varuh človekovih pravic ugotovil, da je Komisija storila nepravilnost, saj kandidatov ni obvestila o možnosti spremembe datuma ustnega izpita, temveč jih je izrecno obvestila, da sprememba datuma ustnih izpitov ni mogoča.

80. Varuh človekovih pravic nerad sklepa, da stališče Komisije glede na to, kako natančno je bila zadeva pojasnjena v predlogu za sporazumno rešitev in osnutku priporočila, pomeni zavrnitev resne in konstruktivne obravnave argumentov varuha človekovih pravic ter pristnega dialoga z njim o tej zadevi.

81 Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu za leto 1998 poudaril, da je možnost, da Evropskemu parlamentu predloži posebno poročilo, neprecenljiva za njegovo delo. Dodal je, da posebna poročila zato ne bi smela biti predstavljena prepogosto, temveč le v zvezi s pomembnimi zadevami, pri katerih lahko Parlament ukrepa, da bi pomagal varuhu človekovih pravic.

82 Varuh človekovih pravic meni, da čeprav je nepravilnost Komisije v obravnavani zadevi zelo pomembna za pritožnika, njene verjetne posledice niso dovolj daljnosežne, da bi upravičile predložitev posebnega poročila Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic zato primer zaključi s kritično pripombo.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikovega zahtevka za nadomestilo, ker ni preučila možnosti plačila ex gratia. To je primer nepravilnosti.

Varuh človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni želela resno in konstruktivno obravnavati njegovih argumentov ter z njim začeti pristnega dialoga o tej zadevi.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 5. avgusta 2010

---

[1] Po njegovi odločitvi v zadevi 687/98/BB sta Komisija in nato Evropski urad za izbor osebja izvedla predlog varuha človekovih pravic, tako da sta takšno klavzulo vključila v vabila.

[2] Zadeva T-209/00, Lamberts proti varuhu človekovih pravic, Recueil 2002, str. II-2203.

[3] Zadeva C-234/02 P, Varuh človekovih pravic proti Lambertsu, Recueil 2004, str. I-2803.

[4] Člen 2(4) statuta varuha človekovih pravic določa: „Pritožbo je treba vložiti v dveh letih od datuma, ko je pritožnik izvedel za dejstva, na katerih temelji pritožba, pred pritožbo pa je treba uporabiti ustrezna upravna sredstva pri zadevnih institucijah in organih.“

[5] Kot je navedeno zgoraj, je bil odškodninski zahtevek, vložen med sodnim postopkom, usmerjen proti varuhu človekovih pravic in Parlamentu, ne pa proti Komisiji.

[6] Varuh človekovih pravic je to vprašanje postavil z nadaljnjimi preiskavami, glej odstavek 14 zgoraj.

[7] Člen 17 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki je na voljo na spletišču varuha človekovih pravic (www.ombudsman.europa.eu).

[8] Glej na primer zadevo 26/81, Oleifici Mediterranei proti EGS, Recueil 1982, str. 3057, točka 16; Zadeva C-146/91, KYDEP proti Svetu in Komisiji, Recueil 1994, str. I-4199, točka 19; in zadevo T-383/00, Beamglow proti Parlamentu in drugim, ZOdl. 2005, str. II 5459, točka 95.

[9] Zadeva T-209/00, Lamberts proti varuhu človekovih pravic, Recueil 2002, str. II-2203, točka 61.

[10] Sodba z dne 31. januarja 2007 v zadevi C proti Komisiji (T-166/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 67).

[11] Glej zgoraj navedeno sodbo v zadevi C proti Komisiji, T-166/04, točka 71.

[12] V vabilu je bilo navedeno naslednje: "Je précise par ailleurs que l'organisation des épreuves ne permet pas de changer l'horaire qui vous a été indiqué."

[13] Glej na primer sodbo Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2008 v zadevi Franchet in Byk proti Komisiji (T-48/05, še neobjavljena v ZOdl.).

[14] Ti pogoji so bili navedeni v sodbi Sodišča o pritožbi varuha človekovih pravic v zadevi, ki jo je pri njem vložil pritožnik; Zadeva C-234/02 P, Varuh človekovih pravic proti Lambertsu, Recueil 2004, str. I-2803, točka 49. Glej tudi zadevo T-193/04, Tillack proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. II-3995, točka 117.

[15] Zadeva T-193/04, Tillack proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. II-3995, točka 127.

[16] Zadeva T-196/99, Area Cova in drugi proti Svetu in Komisiji, Recueil 2001, str.

[17] V zvezi z drugim delom tega predloga glej sodbe Sodišča prve stopnje (zdaj Splošno sodišče) v združenih zadevah T-219/02 in T-337/02, Herrera proti Komisiji, ZOdl. JU, IA-319, II-1407, točka 101; v zadevi T-193/04 R, Hans-Martin Tillack proti Komisiji, točka 128; in v zadevi Flavia Angeletti proti Komisiji (T-394/03, točka 157).

[18] Zadeva T-193/04, Tillack proti Komisiji, ZOdl. 2006, str. II-3995, točka 128.

[19] Sodba z dne 14. decembra 2000 v zadevi Haim (C-424/97, Recueil, str. I-5123, točka 42).

[20] Združeni zadevi C-46/93 in C-48/93, Brasserie du Pêcheur in Factortame, Recueil 1996, str.

[21] Varuh človekovih pravic je v svojem letnem poročilu za leto 1997 nepravilnosti opredelil tako, da "do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne ravna v skladu s pravili ali načeli, ki so zanj zavezujoča".

[22] Glej člene 4–6 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki je na voljo na spletni strani varuha človekovih pravic: www.ombudsman.europa.eu.

[23] Varuh nadalje ugotavlja, da je ob sprejetju odločitve v zadevi 687/98/BB oktobra 1999 njegova preiskava na lastno pobudo o obstoju kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v različnih institucijah in organih Skupnosti (OI/1/98/OV), ki je nazadnje privedla do sprejetja Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v Parlamentu, še vedno potekala.

[24] Res je, da če Komisija ne bi upoštevala te obveznosti po odločbi v zadevi 687/98/BB, bi lahko bila odgovorna za neupoštevanje pravila, ki je postalo jasno in natančno.

[25] V praksi je bila Komisija pripravljena sprejeti vse možne ukrepe za zagotovitev pravilnega opravljanja ustnih izpitov, zlasti če so izjemne okoliščine kandidatu preprečile udeležbo na dan, naveden v povabilu.

[26] V točki 1.3 sklepa varuha človekovih pravic v zadevi 687/98/BB je navedeno: "Evropski varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v povabilu kandidata navedeno naslednje: "Je précise par ailleurs que l'organisation des épreuves ne permet pas de changer l'horaire qui vous a été indiqué."