Ozadje pritožbe

1. Obravnavana zadeva se nanaša na domnevno nepošteno izključitev iz javnega natečaja, ki ga je organiziral Evropski urad za izbor osebja (EPSO).

2. Pritožnik je slovenski državljan, ki se je udeležil javnega natečaja EPSO/AD/190/10 za vodje enot na področju prevajanja [1].

3. EPSO je 28. aprila 2011 pritožnika povabil k sodelovanju na pisnih preizkusih. Ob tej priložnosti mu je zagotovila tudi povezavo, ki mu je omogočila dostop do navodil v zvezi s pisnimi preizkusi.

4. Pritožnik je 13. maja 2011 v Bruslju opravil pisne preizkuse.

5. V skladu z navodili, ki so bila kandidatom dana 28. aprila 2011 in na datum preizkusa, je bil preizkus sestavljen iz dveh glavnih delov. V delu (a) so morali kandidati opraviti jezikovno in kakovostno oceno besedila v jeziku, ki so ga navedli kot "prvi izvorni jezik" (pritožnik je navedel angleščino), prevedenega v njihov glavni jezik (v pritožnikovem primeru slovenščino). V delu (b) so morali kandidati opraviti jezikovno in kakovostno oceno besedila v jeziku, ki so ga navedli kot "drugi izvorni jezik" (v pritožnikovem primeru nemščina), prevedenega v slovenščino. V navodilih kandidatom je bilo navedeno, da ocena njihove uspešnosti pri pisnem preizkusu a) temelji na naslednjih merilih: (i) „sposobnost [kandidata], da odkrije napake in navede, v katere kategorije spadajo napake, ter (ii) kandidatova jezikovna ocena in ocena kakovosti prevedenega besedila, napisanega v [njegovem] prvem izvornem jeziku“.

6. EPSO je 19. avgusta 2011 pritožnika obvestil, da ga je izključil iz natečaja, ker ni opravil ene od nalog, zahtevanih za pisni preizkus a). Urad EPSO je zlasti poudaril, da ni napisal jezikovne ocene in ocene kakovosti prevedenega besedila v svojem prvem izvornem jeziku. Natečajna komisija se je zato odločila, da njegovega pisnega preizkusa a) ne bo ocenila. Tudi pisni preizkus pritožnika (b) ni bil ocenjen, saj je bil v razpisu natečaja izključen popravek preizkusa (b) za kandidate, ki pri preizkusu (a) niso dosegli najmanjšega števila točk [2].

7. Pritožnik je 24. avgusta 2011 urad EPSO zaprosil, naj ponovno preuči svojo odločitev. Poudaril je, da lahko zaradi omejenega časa, ki je na voljo, in izjemno velikega števila napak v prevedenem besedilu le označi popravke in doda pripombe k besedilu. Vendar ni mogel napisati ocene jezikovnega znanja in kakovosti.

8. EPSO je 16. septembra 2011 in ponovno 11. oktobra 2011 potrdil svojo odločitev. Poudarila je, da pritožnik ni napisal neprekinjene ocene besedila v približno 400 besedah v prvem izvornem jeziku, kot to zahtevajo navodila kandidatom. EPSO je na zahtevo predložil tudi kopijo pritožnikovega pisnega preizkusa a) in ustrezen ocenjevalni list.

9. Pritožnik je 19. oktobra 2011 pri uradu EPSO vložil pritožbo v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov. EPSO je pritožniku odgovoril 30. aprila 2012 in njegovo pritožbo zavrnil.

10. Pritožnik je prav tako 19. oktobra 2011 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Predmet preiskave

11. Varuh človekovih pravic je 2. decembra 2011 začel preiskavo o naslednjih trditvah in trditvah [3]:

Trditev

EPSO je pritožnika po pisnih preizkusih napačno izključil iz natečaja.

Utemeljitev:

(i) Urad EPSO se je brez utemeljenega razloga odločil, da pritožnikovemu pisnemu preizkusu a) ne bo dodelil točk.

(ii) Urad EPSO ni opravil ločene ocene pisnega preizkusa a) na podlagi različnih meril za ocenjevanje, opredeljenih v razpisu natečaja (in ocenjevalnem listu), niti kandidatov ni obvestil o zadevnih ponderjih meril za ocenjevanje.

(iii) Urad EPSO je s tem, da je kandidatom zagotovil dodatna navodila za ocenjevanje kakovosti prevoda, kršil razpis natečaja.

Zahtevek

EPSO bi moral pritožniku dodeliti ocene, ki jih je dosegel na pisnem preizkusu a).

Preiskava

12. Varuh človekovih pravic je 2. decembra 2011 začel preiskavo v zvezi s pritožnikovo trditvijo in zahtevkom ter urad EPSO zaprosil za mnenje. Pritožnik je 18. januarja in 21. februarja 2012 varuhu človekovih pravic poslal nadaljnjo korespondenco, v kateri je pojasnil, da je treba njegovo pritožbo razumeti tako, da vsebuje dodatno utemeljitev, in sicer trditev (iii). Urad EPSO je bil zato pozvan, naj v svojem mnenju obravnava tudi to tretjo trditev. Mnenje urada EPSO je bilo 2. maja 2012 posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb, ki ga je ta poslal 9. maja in 29. junija 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

13. Pritožnik je v pritožbi varuha človekovih pravic pozval, naj (a) imenuje neodvisnega jezikovnega strokovnjaka, da bi ocenil njegov pisni preizkus, (a) potrdi, da v danem času ni bilo mogoče napisati obsežne ocene, ki bi obsegala vsaj 400 besed, in (b) primerja pritožnikovo uspešnost pri preizkusu, (a) z uspešnostjo kandidatov, ki so napisali zahtevano oceno.

14. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku te preiskave pritožnika in urad EPSO obvestil, da instituciji sicer ne more priporočiti, naj za pripravo mnenja imenuje tretjo osebo, vendar kot tak nima pooblastil za imenovanje strokovnjakov, ki bi ponovno ocenili ugotovitve natečajnih komisij ali urada EPSO.  Varuh človekovih pravic je nato izjavil, da bo preučil, katere ustrezne ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, če bi odkril primere nepravilnosti, ki ustrezajo pritožnikovim trditvam. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojih pripombah na mnenje urada EPSO vztrajal pri svoji zahtevi. Ta zahteva bo zato preučena v okviru vsebinske ocene, ki jo bo opravil varuh človekovih pravic v nadaljevanju.

A. Trditev, da je urad EPSO pritožnika po pisnih preizkusih napačno izključil iz natečaja, in s tem povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

15. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic in v nadaljnji korespondenci z dne 18. januarja 2012 trdil, da ga je EPSO neupravičeno izključil iz javnega natečaja EPSO/AD/190/10. Pritožnik je v podporo svoji trditvi navedel naslednje argumente: (i) urad EPSO se je brez utemeljenega razloga odločil, da svojemu pisnemu preizkusu ne bo dodelil točk a), (ii) urad EPSO ni opravil ločene ocene pisnega preizkusa a) na podlagi različnih meril za ocenjevanje, opredeljenih v razpisu natečaja (in na ocenjevalnem listu), niti kandidatov ni obvestil o zadevnih ponderjih meril za ocenjevanje, in (iii) urad EPSO je s tem, da je kandidatom zagotovil dodatna navodila za ocenjevanje kakovosti prevoda, kršil razpis natečaja.

16. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku te preiskave navedel, da je iz navodil kandidatom jasno razvidno, da morajo kandidati opravljati dve nalogi: (i) odkriti in popraviti napake neposredno na prevedenem besedilu in (ii) napisati oceno, sestavljeno iz neprekinjenega besedila s približno 400 besedami. Zato sta bili v ocenjevalnem listu navedeni dve različni merili za ocenjevanje: 1) sposobnost prepoznavanja napak in navedbe kategorije, v katero spadajo, ter 2) jezikovna in kakovostna ocena prevedenega besedila, napisanega v kandidatovem prvem izvornem jeziku. Varuhinja človekovih pravic je nato poudarila, da je v teh okoliščinah težko razumeti, kako lahko neizpolnjevanje enega od meril samodejno privede do ničelne ocene drugega. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic od urada EPSO izrecno zahteval, naj se v svojem mnenju sklicuje na zaveze, ki jih je sprejel po preiskavi varuha človekovih pravic na lastno pobudo OI/5/2005/PB.

17. EPSO se je v svojem mnenju skliceval na sklep varuha človekovih pravic v preiskavi na lastno pobudo OI/5/2005/PB, v skladu s katerim se je EPSO zavezal, da bo natečajnim komisijam predlagal, naj uporabijo in kandidatom zagotovijo vzorec ocenjevalnega lista, ki vsebuje (a) merila za ocenjevanje, določena v objavljenih razpisih natečajev (vključno z različnimi vidiki, ki jih komisija lahko oceni za vsako merilo), in doseženo raven uspešnosti (od odlične do nezadostne) ter (b) poleg skupne ocene delne ocene, ki jo komisija dodeli za vsako merilo, določeno v razpisu natečaja.

18. Urad EPSO je nato navedel ukrepe, ki jih je sprejel za povečanje preglednosti izbirnih postopkov v skladu s priporočili varuhinje človekovih pravic. Urad EPSO je poudaril, da „izbirne komisije delujejo in sprejemajo odločitve popolnoma neodvisno ter imajo, kot potrjuje ustaljena sodna praksa, široko diskrecijsko pravico glede izbire korekcijskih metod in določitve meril za točkovanje pred testi“. Poleg tega je EPSO poudaril, da se po reformi natečajnega postopka kandidatom odslej predložita dva dokumenta, in sicer razpis natečaja in vodnik za javne natečaje, ki jih podrobno obveščata o naravi različnih preizkusov in vaj, ki sestavljajo natečaj.

19. V zvezi s pritožnikovim primerom je urad EPSO navedel, da se je natečajna komisija odločila, da njegovega pisnega preizkusa a) ne bo ocenila, ker ni napisal ocene jezikovnega znanja in kakovosti v „prvem izvornem jeziku“, kot se zahteva v razpisu natečaja in navodilih kandidatom. Po mnenju urada EPSO vsebine pritožnikovega testnega papirja ni mogoče šteti za zahtevano pisno oceno, saj „so bile pripombe v pritožnikovem testnem dokumentu napisane v njegovem glavnem jeziku, slovenščini, z izjemo nekaj besed in/ali nepopolnih stavkov v njegovem prvem izvornem jeziku, angleščini“.

20. Urad EPSO je nato poudaril, da je natečajna komisija uporabila objektivna merila za ocenjevanje, pripravljena pred testi, vendar je tudi navedel, da je ocena primernosti kandidatov primerjalna. Ker za take postopke velja tajnost, jih ni mogoče razkriti. Po mnenju urada EPSO bi obveščanje pritožnika o doseženih ocenah pomenilo zadostno obrazložitev odločitve natečajne komisije. Vendar je natečajna komisija pritožnika obvestila o svoji odločitvi in razlogih zanjo. Poleg tega je pritožnik prejel kopijo svojega testa a).

21. EPSO je v odgovor na izjavo varuha človekovih pravic iz odstavka 16 zgoraj navedel, da se je v pritožnikovem primeru „izbirna komisija odločila, da ne bo ocenila njegovega pisnega preizkusa a), zato ocena ni bila opravljena“. EPSO je poudaril, da je bila odločitev natečajne komisije v skladu z veljavno sodno prakso, saj lahko natečajna komisija ugotovi, da je kandidat kršil pravila natečaja, zlasti določbe razpisa natečaja, in ga iz tega razloga izključi iz natečaja.

22. V zvezi s tretjo trditvijo pritožnika, da je EPSO prekoračil omejitve, določene v razpisu natečaja, je EPSO navedel, da se je natečajna komisija odločila, da ga izključi iz natečaja, ne da bi ocenila njegov test, ker ni predložil ocene jezikovnega znanja in kakovosti v svojem prvem izvornem jeziku. EPSO je v zvezi s tem poudaril, da je bila ta zahteva jasno navedena v razpisu natečaja, navodilih kandidatom, priloženih povabilu k pisnim preizkusom, in v samem testnem dokumentu.

23. Glede na navedeno je urad EPSO sklenil, da (i) je natečajna komisija ravnala v mejah svoje diskrecijske pravice in v skladu z veljavnimi pravnimi določbami, ko se je odločila, da pritožnika izključi iz natečaja, ne da bi ocenila njegov pisni preizkus a), in (ii) ni prišlo do kršitve razpisa natečaja.

24. Pritožnik je v svojih pripombah obravnaval in nadalje razvil vse argumente, ki jih je navedel v podporo svoji trditvi. V zvezi s prvo trditvijo je pritožnik navedel, da EPSO ni pravilno obravnaval izjave varuha človekovih pravic iz odstavka 16. V zvezi s tem je poudaril, da je odgovor urada EPSO, v skladu s katerim „se je natečajna komisija v primeru [pritožnika] odločila, da ne bo ocenila njegovega pisnega preizkusa a), zato ocena ni bila opravljena“, protisloven in zadeve ne obravnava ustrezno.

25. V zvezi z drugim argumentom je pritožnik navedel, da EPSO ni obravnaval vprašanja, da bodo kandidati v skladu z navodili kandidatom „ocenjeni tako na napakah, ki jih opazijo, kot na [njihovi] splošni oceni“.

26. V zvezi s tem je pritožnik trdil tudi, da EPSO ni predložil razumne utemeljitve, zakaj kandidatov (i) ni obvestil o ponderjih posameznih delov testa a), in sicer ni opravil jezikovne ocene in ocene kakovosti prevedenega besedila ter v zvezi s tem napisal neprekinjenega besedila s 400 besedami, in (ii) da bi neizpolnitev enega od teh delov povzročila samodejno izključitev iz natečaja, ne da bi bil drugi del označen.

27. Pritožnik je v zvezi s svojo tretjo trditvijo, da je natečajna komisija kršila razpis natečaja, ker je kandidatom dala dodatna navodila, v skladu s katerimi morajo napisati 400-besedno besedilo v angleščini, navedel, da EPSO te trditve v svojem mnenju ni obravnaval. V zvezi s tem je pritožnik poudaril, da je v razpisu natečaja navedeno, da je namen pisnih preizkusov „preveriti sposobnost kandidata, da oceni kakovost prevedenega besedila“, ne pa oceniti njegovo sposobnost pisanja v angleščini. Po mnenju pritožnika bi bilo treba vse druge spretnosti, kot je kandidatovo znanje angleščine, preveriti s posebnimi testi. Navedel je tudi, da je navodila prejel šele na dan testov.

28. Pritožnik je nazadnje komentiral stališče EPSO, da ni pravilno opravil prvega dela testa a), saj je komentiral le prevedeno besedilo v svojem glavnem jeziku, slovenščini, z izjemo nekaj besed in/ali nepopolnih stavkov v svojem prvem izvornem jeziku, to je v angleščini. V zvezi s tem je pritožnik pojasnil, da slovenske besede in izrazi, ki jih je uporabil, niso bili komentarji, temveč so predlagali izboljšave izvirnega slovenskega besedila, medtem ko so besede v angleščini predstavljale dejansko oceno. Poleg tega je navedel, da je bil način izvedbe preizkusa v skladu z zahtevami, določenimi v obvestilu o natečaju. Ker v tem dokumentu ni bilo navedeno, koliko besed je bilo treba uporabiti za oceno ali da mora biti ocena v obliki neprekinjenega besedila, je pritožnik menil, da je urad EPSO presegel omejitve iz razpisa natečaja, saj je od kandidatov zahteval, da napišejo neprekinjeno besedilo 400 besed v angleščini.

Ocena varuha človekovih pravic

29. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije natečajne komisije široko diskrecijsko pravico glede podrobne vsebine testov, ki so del natečaja. Sodišče ni pristojno za kritiziranje te vsebine, razen če natečajna komisija prekorači meje razpisa natečaja ali ni skladna z namenom preizkusa natečaja [4]. Glede na to varuh človekovih pravic meni, da je njegova naloga omejena na ugotavljanje, ali je bila pri oceni natečajne komisije storjena očitna napaka pri presoji. Vloga varuha človekovih pravic ni, da s svojo oceno nadomesti oceno izbirne komisije [5].

30. V tem primeru se bo ocena varuha človekovih pravic zato osredotočila na to, ali je natečajna komisija EPSO storila očitno napako pri presoji, ker pritožnikovega pisnega besedila (a) ni označila in ga tako izključila iz natečaja.

31. Varuhinja človekovih pravic najprej ugotavlja, da v razpisu natečaja ni bilo določeno, kako bo organiziran pisni preizkus (a). Vendar je iz navodil kandidatom, ki so bila poslana po elektronski pošti pred datumom preizkusa in ponovno razdeljena na dan pisnega preizkusa, jasno razvidno, da se od kandidatov ne zahteva le, da odkrijejo in popravijo napake neposredno v prevedenem besedilu, temveč tudi, da napišejo ločeno oceno, sestavljeno iz neprekinjenega besedila s približno 400 besedami. Zdi se, da ta zahteva ni v nasprotju z informacijami iz razpisa natečaja, saj je bila v navodilih kandidatom navedena le struktura preizkusa. Zato ugovori pritožnika, da je EPSO kršil razpis natečaja s tem, da je kandidatom zagotovil dodatna navodila, in da je kandidate o podrobni strukturi testa obvestil šele na dan testa, niso prepričljivi.

32. Pritožnik v obravnavani zadevi ne izpodbija, da ni napisal neprekinjenega besedila, v katerem bi ocenjeval kakovost prevedenega besedila. Vendar je pritožnik trdil, da bi moral urad EPSO pripombe, ki jih je v zvezi z besedilom napisal v angleščini, obravnavati kot svojo dejansko oceno. Glede na to, da ni sporno, da so bile te pripombe sestavljene samo iz nekaterih besed, se zdi stališče urada EPSO, da pritožnikove pripombe niso izpolnjevale zahteve po neprekinjenem besedilu, razumno.

33. Vendar mora varuh človekovih pravic oceniti tudi odločitev natečajne komisije, da pritožniku ne dodeli točk za pisni preizkus a), saj ni napisal neprekinjenega besedila, s katerim bi ocenil kakovost prevoda.

34. Za začetek se zdi, da je takšno odločitev težko uskladiti z besedilom navodil kandidatom, v katerih je bilo jasno navedeno, da bodo kandidati „ocenjeni tako na napakah, ki jih opazite, kot na vaši splošni oceni“. V skladu s to izjavo sta bili v ocenjevalnem listu navedeni tudi dve različni merili za ocenjevanje: (i) sposobnost prepoznavanja napak in navedbe, v katero kategorijo spadajo, ter (ii) jezikovna ocena in ocena kakovosti prevedenega besedila, napisanega v kandidatovem prvem izvornem jeziku.

35. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da odločitev, da se za pisni preizkus točke sploh ne dodelijo, a) ker kandidat ni opravil enega od dveh zahtevanih vaj, ni v skladu z razpisom natečaja, navodili kandidatom in zavezami urada EPSO. Težko je namreč razumeti, kako bi lahko neizpolnjevanje enega od meril za ocenjevanje, navedenih na ocenjevalnem listu, samodejno pooblaščalo odbor, da dodeli nič točk v zvezi z drugim merilom. Ta preudarek je podkrepljen z dejstvom, da se zdi, da sta obe merili zasnovani tako, da se ocenita ločeno glede na zahtevani nalogi.

36. Res je, da se lahko EPSO pri izvajanju svoje diskrecijske pravice v zvezi z organizacijo natečajev odloči, da natečajni komisiji v razpisu natečaja naroči, naj popravi preizkus, le če kandidat v drugem natečaju zbere zadostno število točk. To se je v tem primeru dejansko zgodilo s sklicevanjem na pritožnikov pisni preizkus b), ki ga je bilo treba oceniti le, če je kandidat dosegel zadostno število točk pri pisnem preizkusu a). Če pa bi urad EPSO želel, da natečajna komisija ravna tako, bi bilo treba to glede na resnost te posledice jasno navesti v razpisu natečaja, kot je to dejansko veljalo za pisni preizkus b).

37. Poleg tega opozarja, da se je urad EPSO po preiskavi na lastno pobudo OI/5/2005/PB o preglednosti postopkov zaposlovanja v EU zavezal, da bo izbirnim komisijam predlagal, naj v primeru pisnih preizkusov uporabijo vzorec ocenjevalnega lista, ki ga lahko kandidati pridobijo na zahtevo in ki vsebuje (a) merila za ocenjevanje, določena v objavljenih obvestilih o natečajih (vključno z različnimi elementi, ki jih bo komisija na koncu ocenila za vsako merilo), in doseženo raven uspešnosti (od odlične do nezadostne) ter (b) poleg skupne ocene delne ocene.

38.  Vendar natečajna komisija kljub dejstvu, da so bila v razpisu natečaja in ocenjevalnem listu opredeljena različna izbirna merila, ni zagotovila razčlenitve uspešnosti prijavitelja in se je namesto tega odločila, da pritožnikovemu preizkusu a) ne bo dodelila nobenih točk.

39. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, ne da bi ji bilo treba imenovati zunanjega strokovnjaka, kot je pritožnik predlagal v odstavku 13 zgoraj, da je natečajna komisija EPSO s tem, da ni zagotovila ločene ocene za oba dela testa a), storila očitno napako pri presoji. To je primer nepravilnosti.

40. Kadar varuh človekovih pravic ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti, če je to izvedljivo, zadevni instituciji predloži predlog sporazumne rešitve ali osnutek priporočila. Vendar varuh človekovih pravic v obravnavani zadevi ugotavlja, da je bil javni natečaj EPSO/AD/190/10 že zaključen in da je bil oblikovan rezervni seznam. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da priprava osnutka priporočila ne bi bila koristna. Zato bo v nadaljevanju podal kritično pripombo.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da natečajne komisije pri ocenjevanju kandidatovih testov spoštujejo določbe razpisa natečaja in navodila kandidatom. V obravnavani zadevi se je natečajna komisija odločila, da pritožnikovega pisnega preizkusa a) ne bo ocenila, ker ni opravil ene od dveh nalog, ki ju je zajemal preizkus, čeprav taka možnost ni bila predvidena v razpisu natečaja ali navodilih kandidatom. To je primer nepravilnosti pri dejavnostih urada EPSO.

Urad EPSO in pritožnik bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 19. decembra 2012

---

[1] Razpis natečaja EPSO/AD/190/10 (AD9), UL 2010, C 242/A, str. 1.

[2] Točka V.2 razpisa natečaja.

[3] Kot je navedeno v odstavku 12, je pritožnik argument (iii) navedel šele po začetku preiskave.

[4] Združeni zadevi T-285/02 in T-395/02, Vega Rodríguez proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-333 in II-1527, točka 35.

[5] Glej odločbe varuha človekovih pravic o zaključku preiskav v zvezi s pritožbo 1370/2010/(KM)BEH, odstavek 40, pritožbo 1592/2009/ELB, odstavek 29, in pritožbo 2965/2008/(VL)BEH, odstavek 20.