OZADJE PRITOŽBE

[1]

1. Pritožnik je začel delati za Evropsko investicijsko banko (EIB) leta 1983. Po pristopu k EIB je 11 let pokojninskih prispevkov, ki jih je že plačevala v luksemburški nacionalni pokojninski sistem, prenesla v izbirni dodatni pokojninski sistem EIB. Leta 1999 je bila pritožniku ponujena možnost nakupa dodatnih let pokojninskega zavarovanja EIB. Odločila se je, da bo sprejela to ponudbo. Zato je 1. decembra 1999 v pokojninski sistem zaposlenih EIB prenesla 85.151,77 EUR, ki so bili v njenem imenu vključeni v izbirni dodatni sistem socialne varnosti EIB. S tem je pridobila sedem let in tri mesece dodatnih pravic iz pokojninskega zavarovanja osebja EIB.

2. Pritožnik je nato zbolel. Nazadnje ji je bila 1. marca 2005 dodeljena invalidska pokojnina.

3. Nato je od EIB zahtevala, naj ji povrne denar, ki ga je plačala za leta dodatnega pokojninskega zavarovanja. EIB je 2. septembra 2005 njeno prošnjo zavrnila.

PREDMET VPRAŠANJA

4. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z obtožbo, da je bila zavrnitev EIB, da pritožniku povrne znesek 85 151,77 EUR, nepoštena. Preiskava je zajemala tudi zahtevo, naj EIB pritožniku povrne navedeni znesek.

Poizvedba

5. Pritožba je bila vložena 28. novembra 2008. Evropski varuh človekovih pravic je 29. januarja 2009 začel preiskavo in EIB poslal zahtevo za mnenje. EIB je 28. aprila 2009 predložila svoje mnenje, ki ga je nato posredovala pritožniku. Pritožnik je pripombe predložil 29. junija 2009.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Uvodna ugotovitev o dopustnosti

6. EIB je v svojem mnenju trdila, da je upravni akt, s katerim je bilo vračilo zavrnjeno, obvestilo z dne 2. septembra 2005 (obvestilo RH/DIR/2005-0054). Čeprav EIB ne pozna točnega datuma, ko je bil ta akt posredovan pritožniku, se zdi razumno domnevati, da je ta prejel obvestilo najpozneje oktobra 2005. EIB je zato trdila, da pritožba ni bila vložena v roku dveh let, določenem v členu 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [2].

7. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da čeprav je bila odločitev, da se pritožniku ne povrne stroškov, sprejeta leta 2005, pritožba varuhu človekovih pravic glede domnevne nepoštenosti v veliki meri temelji na zatrjevanem dejstvu, da je EIB naknadno spremenila svoja pravila v zvezi s pokojninskim sistemom osebja EIB (glej odstavek 9 spodaj). Glede na informacije, ki jih je predložil pritožnik, so bila pravila leta 2008 spremenjena (in sporočena osebju z obvestilom marca 2008). EIB ni ugovarjala, da je bil marca 2008 uveden nov sklop pravil v okviru programa „Predčasni odhod v okviru širitve EU“(glej odstavek 14 spodaj), čeprav se ne strinja s stališčem pritožnika glede vsebine teh pravil. Varuh zato ugotavlja, da je bila pritožba vložena v dveh letih od datuma, ko je pritožnik izvedel za dejstva, na katerih temelji.

B. Trditev, da je bila zavrnitev EIB, da pritožniku povrne sredstva, nepravična

Argumenti, predloženi varuhu človekovih pravic [3]

8. Pritožnica je trdila, da se dodatna leta zavarovanja, ki jih je kupila za znesek 85 151,77 EUR, niso upoštevala pri določitvi njene invalidske pokojnine. Poleg tega se ne bodo upoštevale, ko bo dopolnila 65 let in bo začela prejemati starostno pokojnino, saj bo zgornja meja njene plače, ki se lahko upokoji, že dosežena. Edini način, da bi lahko imela koristi od nakupa dodatnih let, bi bila predčasna upokojitev. Vendar to ni več mogoče, ker prejema invalidsko pokojnino.

9. Pritožnik je trdil, da je bil diskriminiran iz dveh razlogov. Prvič, oseba, ki mora zapustiti EIB zaradi invalidnosti, nima pravice do povračila denarja, plačanega za nakup let dodatnega pokojninskega zavarovanja, medtem ko ima oseba, ki zapusti EIB po lastni volji, možnost, da se ji povrnejo izplačila dodatne pokojnine. Drugič, EIB je spremenila besedilo svojih predpisov, tako da se odslej nakup dodatnih pokojninskih let ne bo bremenil računa uslužbenca do dneva, ko ta zapusti institucijo. Nakup postane neveljaven, če kupec postane nezmožen za delo pred odhodom uslužbenca. Ta sprememba pogojev za nakup dodatnih zavarovalnih let je bila uvedena z obvestilom uslužbencem št. 617 z dne 4. marca 2008. Morala je biti pritožnikova zahteva za povračilo tista, ki je EIB spodbudila k ponovnemu razmisleku o svoji politiki v zvezi s tem. Vendar ji možnost plačila dodatnih zavarovalnih let na dan odhoda ni bila na voljo.

10. EIB je v svojem mnenju z osnovnimi informacijami pojasnila, da člen 36 Kadrovskih predpisov EIB vzpostavlja pokojninski sistem za zaposlene, ki ga skupaj financirajo EIB in osebje. Pokojninski sistem urejajo predpisi o pokojninskem sistemu za zaposlene. Namen pokojninskega sistema za zaposlene je zavarovancem zagotoviti starostno ali invalidsko pokojnino, družinsko pokojnino in pokojnino za otroke ali sirote. Nakup dodatnih zavarovalnih let ureja člen 21 Kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje.

11. EIB je tudi navedla, da poleg možnosti prispevanja v pokojninski sistem za zaposlene člen 21.5 kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje zaposlenim omogoča, da z enkratnim plačilom ali rednimi prispevki (ali, kot v primeru pritožnika, prenosom nacionalnih pokojninskih pravic) sodelujejo v izbirnem dodatnem pokojninskem sistemu. Izbirni sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja dodatno pokojnino in pokojnino preživelih oseb ter kapitalsko vsoto, ki se izplača ob smrti. Udeležba v prostovoljnem dopolnilnem sistemu socialne varnosti je prostovoljna. Članica, ki jo EIB razglasi za nesposobno za delo, se lahko zato odloči, da umakne že zapadli znesek kapitala, ukine prispevke ali nadaljuje z vplačevanjem prispevkov.

12. EIB navaja, da je bilo v dokumentu, priloženem predlogu za nakup dodatnih zavarovalnih let, ki je bil poslan pritožniku, izrecno navedeno, da možnost nakupa ne bo upoštevala invalidnosti ali smrti. Tako je bila ustrezno obveščena o vplivu, ki bi ga invalidnost imela na njen nakup let dodatnega pokojninskega zavarovanja.

13. V zvezi s trditvijo pritožnika, da je diskriminatorno dovoliti uslužbencem, da v primeru invalidnosti umaknejo prispevke v izbirni dodatni pokojninski sistem, medtem ko to ne velja za pravice, prenesene v pokojninski sistem za zaposlene, je EIB trdila, da utemeljitev za tako razlikovanje izhaja iz vodilnega načela pokojninskih sistemov, kot je pokojninski sistem za zaposlene. Načelo takega pokojninskega sistema je izvajanje mehanizmov medgeneracijske in medgeneracijske solidarnosti. V skladu z načelom solidarnosti plačnikov morajo uslužbenci EIB, ki so služili dovolj dolgo, da so dobili najvišjo pokojnino, še naprej plačevati prispevke, vendar brez dodatnih osebnih koristi. Nasprotno, za pokojninske sisteme, ki temeljijo na prostovoljnem varčevanju, kot je neobvezna dodatna pokojninska shema, velja načelo, da vplačniki prejemajo pokojnino, ki je sorazmerna z zneskom, za katerega so vplačevali prispevke v shemo. Zato imajo uslužbenci, ki so prispevali v ta sistem, določena legitimna pričakovanja glede prihodnjih zaslužkov. Zato lahko svoj prispevek umaknejo, če jim dogodki, kot je invalidnost, preprečujejo, da bi bili upravičeni do vplačanih prispevkov.

14. V zvezi s trditvijo pritožnice, da je bila diskriminirana zaradi obvestila uslužbencem št. 617 z dne 4. marca 2008, ki je uslužbencem omogočilo nakup dodatnih zavarovalnih let v okviru programa „Predčasni odhod v okviru širitve EU“ (v nadaljnjem besedilu: program predčasnega odhoda), je EIB navedla, da je bila pogodba, sklenjena s pritožnico, pogodba s takojšnjo izmenjavo storitev. Pogodba, sklenjena z uslužbenci v okviru programa predčasnega odhoda, je pogodba, ki se bo izvajala v določenem trenutku v prihodnosti, če ne bodo izpolnjeni nekateri pogoji (kot je invalidnost uslužbenca). Razlika v vrsti pogodbe je utemeljena z jasno razliko v položaju: Uslužbenci, ki jim je bila v okviru programa „Predčasni odhod v okviru širitve EU“ odobrena možnost predčasnega odhoda iz EIB, so bili za to pooblaščeni, da se instituciji omogoči soočanje z izzivom pomembnih strukturnih sprememb, ki jih je spodbudil vstop desetih novih držav članic. Zato je jasno, da pritožnikova zahteva za povračilo ni spodbudila odbora za pokojnine k ponovnemu razmisleku o svoji politiki glede invalidnosti, kot je trdil pritožnik. Pogoje, določene v programu predčasnega odhoda (opomba osebju št. 617 z dne 4. marca 2008), je treba obravnavati kot ad hoc ukrepe za spodbujanje predčasnega odhoda (in s tem nemotene in hitre geografske prerazporeditve) v okviru širitve EU. EIB je tudi poudarila, da se običajne določbe o predčasni upokojitvi v kadrovskih pokojninskih predpisih EIB uporabljajo za vse uslužbence, ki se odločijo za predčasno upokojitev, ne da bi sodelovali v zgoraj navedenem programu. Poleg tega v času, ko je pritožnik kupil dodatna zavarovalna leta, ni obstajala nobena druga možnost kot običajna pogodba s takojšnjo izmenjavo storitev, ki bi bila podobna „predčasnemu odhodu v okviru širitve EU“. Zato je bila takrat v enakem položaju kot vsi drugi uslužbenci.

15. Pritožnica je v svojih pripombah na mnenje EIB trdila, da ni jasno, ali bi bilo treba informacije v dokumentu, priloženem predlogu za nakup dodatnih zavarovalnih let, v katerem je navedeno, da invalidnost ne vpliva na nakup dodatnih pokojninskih let, razlagati tako, da pomenijo izgubo prenesenega zneska v primeru invalidnosti.

16. Pritožnik je tudi trdil, da je presenetljivo, da se je stališče EIB glede zadeve spremenilo brez razumne razlage. Pritožnik je poudaril, da je bil 2. septembra 2005 njegov zahtevek za povračilo zavrnjen. Vendar je EIB v dopisu z dne 19. marca 2008 navedla, da se bo preneseni znesek upošteval: (i) če mora EIB ponovno preučiti pritožnikov status invalidnosti; (ii) in pri določanju zneska pokojnine, ki se ji izplača, ko dopolni 65 let. Po mnenju pritožnika je dopis z dne 19. marca 2008 popolnoma neresničen in v popolnem nasprotju z zavrnitvijo z dne 2. septembra 2005.

17. Pritožnik je tudi poudaril, da EIB ni pojasnila, zakaj je bila izguba pokojninskih let onemogočena s spremembo pravil, do katere je prišlo tri dni po njegovem odhodu. Pritožnica se je sklicevala tudi na "neuradni" zapisnik sestanka odbora za pokojnine z dne 31. maja 2005, na katerem se je razpravljalo o njenem zahtevku za povračilo. Iz tega zapisnika je razvidno, da se je pokojninski odbor zavedal, da je prišlo do težave, vendar ni želel ustvariti precedensa.

18. Po mnenju pritožnika je EIB v svojem mnenju teoretično povzela razliko med "pokojninskimi shemami z zagotovljenimi prejemki" in "pokojninskimi shemami s prispevki", vendar ni navedla nobenih konkretnih utemeljitev. Pritožnik je poudaril, da znesek, ki ga je plačal za svoja dodatna pokojninska leta, nikoli ni bil sorazmeren z njegovo mesečno plačo pri EIB.

Ocena varuha človekovih pravic

(i) Dejansko stanje

19. Pokojninski sistem EIB med drugim vsebuje starostno pokojnino, predčasno starostno pokojnino, invalidski pokojninski načrt in možnost nakupa neobvezne dodatne podporne pokojnine.

20. Pokojnina EIB je pokojninski načrt z določenimi prejemki. Cilj programa z določenimi zaslužki je zagotoviti, da vsak član pokojninskega načrta do konca svojega življenja prejema ustrezen dohodek. Da bi dosegli ta končni rezultat, starostna pokojnina EIB temelji na načelu solidarnosti med člani sistema. To pomeni, da lahko nekateri člani sistema sčasoma prejmejo več v smislu izplačil pokojnin, kot so prispevali v sistem, medtem ko bodo drugi prejeli manj v smislu izplačil pokojnin, kot so prispevali v sistem. Na primer, osebe, ki živijo dlje od povprečja, bodo v svojem življenju iz pokojninskega sistema prejele več kot drugi. Vendar znesek, ki ga je oseba prispevala v sistem, nekoliko vpliva na prejeto pokojnino: znesek, do katerega bo posameznik mesečno upravičen v smislu pokojnine, je odvisen od števila zavarovalnih let, ki jih je zadevna oseba zbrala. Mesečna pokojnina, ki jo bo oseba prejela, se dejansko izračuna na podlagi 2 % njene pokojninske plače na dopolnjeno zavarovalno leto. Znesek, do katerega je oseba upravičena mesečno v smislu starostne pokojnine, je omejen na 70 % njene pokojninske plače [4]. Tako bo oseba, ki je delala 35 let, prejemala najvišjo mesečno starostno pokojnino v višini 70 % svoje pokojninske plače.

21. Predčasna pokojnina EIB omogoča osebi, da se upokoji pri starosti 55 let. Podobno kot pri starostni pokojnini EIB se mesečna pokojnina, ki jo bo oseba prejela, izračuna na podlagi 2 % njene pokojninske plače na dopolnjeno zavarovalno leto. Vendar se v nasprotju s starostno pokojnino EIB predčasna pokojnina nato zniža, da se upošteva starost zavarovanca ob začetku izplačevanja pokojnine [5]. Mesečno plačilo se dejansko zmanjša za določen odstotek za vsak mesec, ko je oseba ob začetku izplačevanja pokojnine mlajša od 65 let [6].

22. Po mnenju varuha človekovih pravic je lahko predčasna pokojnina še posebej privlačna za osebe, ki še niso dopolnile 65 let, vendar so več kot 35 let prispevale v pokojninsko shemo EIB. To pa zato, ker je, kot je navedeno zgoraj, dohodek, ki izhaja iz standardnega pokojninskega sistema, omejen na 70 % njihove pokojninske plače. Tako oseba, ki je plačevala prispevke več kot 35 let, ne bo prejela nobene dodatne pokojninske dajatve za nobeno dodatno leto dela. Če pa je oseba za EIB delala že več kot 35 let in se nato predčasno upokoji, lahko teoretično še vedno prejema mesečno pokojnino v višini 70 % pokojninske plače [7]. Predčasna pokojnina je tudi program z določenimi zaslužki in kot taka temelji na načelu solidarnosti med zavarovanci.

23. Oseba, ki 35 let ni prispevala v pokojninski sistem EIB, ko doseže upokojitveno starost (na primer zato, ker je prej delala drugje), se lahko odloči za prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru prejšnjega pokojninskega sistema, v pokojninski sistem EIB [8]. Pri tem oseba „kupi“dodatna zavarovalna leta v okviru pokojninske sheme EIB. Na ta način lahko oseba pridobi 70 % svoje pokojninske plače. Če oseba zaradi prenosa pridobi več kot 35 let zavarovalne dobe, lahko prejema predčasno starostno pokojnino, hkrati pa še vedno prejema 70 % svoje pokojninske plače (glej točki 21 in 22 zgoraj).

24. Invalidsko zavarovanje je tudi del pokojninskega sistema EIB in temelji tudi na načelu solidarnosti. Medtem ko vsi člani prispevajo v sistem invalidskega zavarovanja, bodo plačila iz sistema prejeli samo tisti člani, ki postanejo invalidi. Invalidska pokojnina znaša 70 % pokojninske plače osebe in se izplačuje do upokojitvene starosti (65 let). V skladu s členom 20.1 Kadrovskih predpisov se leta, v katerih je oseba nezmožna za delo, štejejo za „zavarovalna leta“. Tako se bodo prispevki za pokojninsko zavarovanje osebja še naprej plačevali za zadevno osebo v obdobju, ko bo ta prejemala invalidsko pokojnino. Če se šteje, da je zadevna oseba vsaj 35 let prispevala v pokojninski sistem EIB, ji bo pokojnina osebja izplačala 70 % njene pokojninske plače, takoj ko bo dopolnila 65 let.

25. Pokojninska shema EIB vsebuje tudi izbirno dopolnilno podporno shemo. Neobvezna dodatna podporna shema je načrt z določenimi prispevki. V nasprotju s programi z določenimi zaslužki in invalidskim zavarovanjem ne temelji na načelu solidarnosti med posameznimi zavarovanci. V programu z določenimi prispevki znesek, ki ga bo prejel vplačnik, temelji na znesku denarja, ki ga je vložil vplačnik. Vplačnik ne bo subvencioniral drugih članov sheme niti ga drugi člani sheme ne bodo subvencionirali. Morebitna plačila se ne bodo povečala ali zmanjšala glede na življenjsko dobo plačnika.

26. Oseba, ki se pridruži osebju EIB, potem ko je delala drugje, se lahko tudi odloči, da bo prispevke, ki jih je vplačala v svoj prejšnji pokojninski sistem, prenesla v izbirni dodatni pokojninski sistem EIB. Tako preneseni denar se ne pretvori v zavarovalna leta v okviru pokojninskega načrta EIB z določenimi pravicami, temveč se uporabi za povečanje dividende, ki se izplača zadevni osebi v okviru načrta EIB z določenimi prispevki. Tak prenos je lahko zlasti koristen za osebe, ki se ne želijo predčasno upokojiti in ki bi, če bi pridobile dodatna leta zavarovanja, do dopolnjenega 65. leta starosti pridobile več kot 35 let zavarovanja. Če se taka oseba ne bi predčasno upokojila (glej točki 21 in 22 zgoraj), pridobljena dodatna zavarovalna leta [9] ne bi ustvarila nobene ugodnosti za to osebo zaradi zgornje meje 70-odstotne upokojitvene plače.

(ii) Splošna ocena pritožnikovega položaja

27. Varuh človekovih pravic na podlagi dejstev, ki so mu bila opisana, razume, da je bil cilj pritožnika, da se z nakupom dodatnih zavarovalnih let postavi v položaj, v katerem bi se lahko v prihodnosti predčasno upokojila, hkrati pa še vedno prejemala polno pokojnino v višini 70 % svoje pokojninske plače.

28. Na podlagi tega, kar je pojasnjeno v točki 24 zgoraj, se bodo v primeru pritožnice poleg pridobitve invalidske pokojnine (ki znaša 70 % njene pokojninske plače) prispevki iz pokojninskega sistema za zaposlene zanjo plačevali v obdobju, ko prejema invalidsko pokojnino, do dopolnjenega 65. leta starosti. Prispevki za pokojninsko zavarovanje osebja se zanjo plačujejo v času, ko prejema invalidsko pokojnino, ta invalidska doba pa se šteje za delovno dobo. Posledično bo tudi zbrala potrebno število let zavarovanja, potrebnih za pridobitev najvišjega zneska starostne pokojnine, čeprav (ob predpostavki, da se njen invalidski status ne bo spremenil) ne bo ponovno delala, dokler ne bo dopolnila 65 let.

29. Res je, kot ugotavlja varuh človekovih pravic, da se pritožnica med prejemanjem invalidske pokojnine ne bo mogla predčasno upokojiti. Vendar bo, kot je načrtovala, ko si je prizadevala za predčasno upokojitev z nakupom dodatnih zavarovalnih let, še naprej prejemala 70 % svoje pokojninske plače, ko bo dopolnila 65 let (tj. ko se njena invalidska pokojnina izteče in se začne njena starostna pokojnina).

30. Varuh človekovih pravic razume, da želi pritožnik zdaj izkoristiti značilnost invalidskega sistema, po katerem oseba še naprej nabira zavarovalne dobe, medtem ko prejema invalidsko pokojnino. Varuh opozarja, kot je pojasnjeno v točki 20 zgoraj, da je pokojninski sistem za zaposlene, ki vključuje starostno in invalidsko pokojnino, pokojninski sistem z zagotovljenimi prejemki, ki temelji na solidarnosti med člani. Eden od pomembnejših vidikov tega sistema, ki temelji na solidarnosti, je namreč, da invalidne osebe svoje pokojninske prispevke v njihovem imenu plačujejo iz samega pokojninskega sistema.

31. Varuhinja človekovih pravic razume, da se je pritožnica odločila za nakup dodatnih zavarovalnih let, ker je menila, da je bila ta odločitev zanjo koristna v dejanskih okoliščinah, v katerih se je znašla v času, ko je sprejela to odločitev. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem opozarja, da je sama narava invalidskega sistema ta, da je namenjen obvladovanju nepredvidenih dogodkov (skupno, nesreč in bolezni osebja, ki povzročijo invalidnost). S takim sistemom ni v skladu, če lahko oseba po tem, ko je začela prejemati invalidsko pokojnino, ponovno preuči odločitve glede prispevkov v pokojninski sistem. To še toliko bolj velja, če je razlog, zaradi katerega želi oseba razveljaviti odločbo, ta, da ta zanjo postane manj privlačna zaradi dajatev, ki jih prejema iz invalidskega sistema.

32. Kar zadeva pritožnikovo trditev o nepoštenosti, varuh človekovih pravic dejansko meni, da ne bi bilo pravično, če bi se zavarovancu dovolilo, da umakne prispevke iz solidarnostnega pokojninskega sistema, ker se zdi, da od sistema ne bi imel toliko koristi, kot se pričakuje.

(iii) Posebne trditve pritožnika

33. Zdi se, da pritožnik trdi, da je stališče EIB protislovno ali da se je njegovo stališče spremenilo. Navaja, da je EIB najprej zavrnila njeno zahtevo za povračilo zneska, uporabljenega za nakup dodatnih zavarovalnih let, nato pa navedla, da se bo preneseni znesek „upošteval“, če bo morala ponovno preučiti njeno invalidnost ali pri določanju njene starostne pokojnine. Vendar varuh človekovih pravic meni, da te izjave niso protislovne in ne kažejo na to, da je EIB spremenila svoje stališče. Res je, da če bi pritožnikova trenutna invalidnost iz zdravstvenih razlogov prenehala obstajati pred dopolnjenim 65. letom starosti, bi lahko pridobljena dodatna leta zavarovanja izkoristila za pridobitev predčasne starostne pokojnine (na podlagi polne pokojnine). Res je tudi, da se bo preneseni znesek v strogem pomenu besede upošteval pri določitvi pritožnikove starostne pokojnine. Če povzamemo, število zavarovalnih let, ki jih je pritožnica zbrala, ko je dopolnila 65 let, bo „upoštevalo“: (i) zavarovalne dobe, ki jih je pridobila, ko je delala; (ii) zavarovalne dobe, ki jih je pridobila, ko je prejemala invalidsko pokojnino; in (iii) dodatna leta zavarovanja, ki jih je kupila. Lahko se zgodi, da bo po „upoštevanju“vseh zbranih zavarovalnih let skupno število zavarovalnih let, ki jih bo pridobila, preseglo 35 zavarovalnih let (ker bo tudi zbrala zavarovalna leta, ko bo prejemala invalidsko pokojnino). Vendar je taka možnost posledica dodatne dajatve, pridobljene na podlagi invalidskega sistema. Zato je ni mogoče uporabiti kot podlago za kritiko EIB.

34. Delovanje pokojninskega sistema z zagotovljenimi prejemki, ki temelji na načelu solidarnosti, pomeni tudi, da trditve pritožnika, da je bil znesek, ki ga je prenesel v pokojninski sistem EIB, „izgubljen“, ni mogoče šteti za veljavno.

35. V zvezi s trditvijo pritožnice, da je bila diskriminirana, varuh človekovih pravic ugotavlja, da do diskriminacije pride, kadar se podobne situacije obravnavajo različno ali kadar se različne situacije obravnavajo enako, brez kakršne koli objektivne utemeljitve.

36. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik, ki želi, da se mu prispevki v pokojninski sistem EIB povrnejo, ni v primerljivem položaju z osebami, ki želijo, da se jim povrnejo dodatni pokojninski prispevki. Pokojninska shema EIB je pokojninska shema z zagotovljenimi prejemki, ki temelji na načelu solidarnosti med člani sheme. Varuh človekovih pravic meni, da je razumno, da se vlagateljem ne dovoli dvig sredstev iz take sheme (zlasti kadar razlog za zahtevo za dvig sredstev temelji na ugodnostih, prejetih iz take sheme). Nasprotno pa je dodatna pokojnina, določena v okviru neobveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pokojninska shema z določenimi prispevki. Shema ne temelji na načelu solidarnosti med člani sheme. Posamezni vplačniki se plačujejo dodatne pokojnine, ki so sorazmerne z zneski, ki jih vplačujejo posamezni vplačniki. Varuhinja človekovih pravic meni, da je smiselno, da se vlagateljem dovoli, da dvignejo sredstva iz slednje sheme.

37. Pritožnik je tudi trdil, da je bil diskriminiran, ker naj bi EIB spremenila besedilo svojih predpisov, tako da se nakup dodatnih pokojninskih let ne bremeni več z računa uslužbenca do dneva, ko ta zapusti institucijo.

38. Pritožnik se je pri trditvi, da je EIB spremenila besedilo svojih „predpisov“, skliceval na obvestilo uslužbencem št. 617 z dne 4. marca 2008. Po navedbah EIB je bilo z zadevnim obvestilom njenemu osebju dano priložnost, da se predčasno upokoji v okviru programa „Predčasni odhod v okviru širitve EU“.

39. Varuh človekovih pravic razume, da nakup dodatnih zavarovalnih let v okviru programa predčasnega odhoda nikakor ni povezan z nakupom dodatnih zavarovalnih let v skladu s členom 21 kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje. Nakup dodatnih zavarovalnih let v skladu s členom 21 Kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje je povezan s prenosom pokojninskih pravic, ki jih je zadevna oseba že pridobila v prejšnjem pokojninskem sistemu. Nakup zavarovalnih let po tem sistemu se opravi z uporabo kapitalskega zneska, ki ustreza vsem pravicam, pridobljenim po prejšnjem pokojninskem sistemu. Vse osebe, ki želijo pridobiti dodatna zavarovalna leta v skladu s členom 21 Kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje, morajo vložiti zahtevek za prenos v enem letu od datuma začetka zaposlitve ali od začetka veljavnosti sporazuma s prejšnjim pokojninskim sistemom zavarovane osebe. Vsaka oseba, ki bi na koncu lahko uporabila program predčasnega odhoda, mora namreč ta sistem upoštevati tudi pri prenosu pravic, pridobljenih v prejšnjem pokojninskem sistemu. Takšnih prenosov ni bilo mogoče preklicati (tudi s strani oseb, ki uporabljajo program predčasne upokojitve).

40. Varuhinja človekovih pravic razume, da se dodatna leta zavarovanja, kupljena v okviru programa predčasne upokojitve, ne kupijo z uporabo pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru prejšnjega pokojninskega sistema in prenesenih v pokojninski sistem EIB. Namesto tega se dodatna leta zavarovanja kupijo v okviru programa predčasne upokojitve s sredstvi, ki so na voljo ob predčasnem odhodu. Program predčasnega odhoda kot tak ne odstopa od sistema prenosa pokojninskih pravic iz člena 21 Kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje.

41. Res je, da program predčasnega odhoda ustvarja dodatno možnost za nakup zavarovalnih let, ki ni na voljo osebam, ki ne sodelujejo v programu predčasnega odhoda. Vendar obstaja objektivna utemeljitev za tako dodatno možnost nakupa zavarovalnih let. Tak sistem je potreben, ker se osebe, ki jih EIB aktivno spodbuja k predčasni upokojitvi, običajno ne bi mogle predčasno upokojiti s polno pokojnino (predčasna upokojitev s polno pokojnino je običajno rezervirana za osebe, ki so ob predčasni upokojitvi prispevale več kot 35 let (glej točki 21 in 22 zgoraj)). Brez izjeme, ki bi takim osebam omogočala, da ob odhodu kupijo dodatna zavarovalna leta, bi prišlo do nepravičnega položaja, v katerem osebe, ki se jih spodbuja k zgodnji upokojitvi v interesu službe (v nasprotju z upokojitvijo v lastnem interesu), ne bi imele nobene možnosti za pridobitev polne pokojnine. Obstaja tudi objektivna potreba, da EIB poskrbi, da bo predčasno upokojevanje privlačno za tiste uslužbence, ki jih EIB v interesu službe želi upokojiti.

42. Varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da se zdi, da osebe, ki izkoriščajo program predčasnega odhoda, nimajo možnosti, da bi umaknile prispevke, ki so jih vplačale v pokojninsko shemo.

43. Pritožnik je nadalje trdil, da znesek, ki ga je plačal za dodatna zavarovalna leta, ni bil sorazmeren z njegovo mesečno plačo pri EIB. V skladu s členom 21.1 kadrovskih predpisov o pokojninskem sistemu se za nakup dodatnih zavarovalnih let vedno uporabi kapitalska vsota, ki ustreza vsem pravicam, pridobljenim na podlagi predpisov prejšnjega pokojninskega sistema. V skladu s členom 21.3 Kadrovskih predpisov za pokojninsko zavarovanje se natančno število kupljenih dodatnih zavarovalnih let izračuna tako, da se kupčeva plača ob nakupu pomnoži z letno stopnjo starostne pokojnine (ki je 2 %) in aktuarsko tarifo, ki se uporablja za kupčevo starost ob nakupu. Sistem izračunavanja kot tak upošteva njeno mesečno plačo. Varuh človekovih pravic ni prejel nobenih dokazov, da sistem ni bil pravilno uporabljen.

(iv) Sklepna ugotovitev

44. Varuh človekovih pravic na podlagi zgoraj navedene splošne ocene in analize pritožnikovih posebnih argumentov ne ugotavlja, da je EIB ravnala nepošteno, ko pritožniku ni vrnila zneska, ki ga je porabil za nakup let dodatnega pokojninskega zavarovanja.

45. Iz zapisnika sestanka odbora za pokojnine z dne 31. maja 2005 [10], na katerem je bil zahtevek pritožnika za povračilo zavrnjen, je razvidno tudi, da je odbor za pokojnine naklonjen njenemu položaju. Kljub temu je menil, da se mora v njenem primeru vzdržati izjeme, da ne bi ustvaril precedensa. Glede na zgornjo analizo varuh človekovih pravic meni, da je pristop odbora za pokojnine razumen in da EIB v zvezi s pritožnikovim zahtevkom za povračilo ni ugotovila nepravilnosti.

B. Trditev pritožnika

46. Glede na sklep Varuha človekovih pravic v zvezi s pritožnikovo trditvijo mora biti zahteva, da EIB pritožniku povrne znesek 85 151,77 EUR, neuspešna.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

V zvezi s to pritožbo ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in EIB bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 5. februarja 2010

---

[1] Osnovne informacije so bile opisane v prejšnji pritožbi, vloženi v imenu sedanjega pritožnika v zvezi z isto zadevo (1921/2008/TN). Ta pritožba je bila na podlagi člena 2(8) Statuta evropskega varuha človekovih pravic razglašena za nedopustno, ker se je nanašala na kadrovske zadeve in ker uslužbenec ni izčrpal notranjih pravnih sredstev EIB. Ta pritožba je bila vložena in označena za dopustno, potem ko je pritožnik poskušal uporabiti razpoložljiva notranja pravna sredstva (sprava v skladu s členom 41 kadrovskih predpisov EIB).

[2] V skladu s členom 2(4) Statuta evropskega varuha človekovih pravic se „pritožba [...] vloži v dveh letih od datuma, ko je pritožnik izvedel za dejstva, na katerih temelji.“

[3] Argumenti pritožnika so bili predstavljeni predvsem v pritožbi 1921/2008/TN in njenih prilogah.

[4] Glej člen 45.1 kadrovskih predpisov EIB za pokojninsko zavarovanje.

[5] Glej člen 74.1 kadrovskih predpisov EIB za pokojninsko zavarovanje in Prilogo 1 k tem predpisom.

[6] Fiksni odstotek je 0,3 % na mesec. Če se oseba na primer upokoji pri 64 letih v skladu s tem sistemom, se njena pokojnina zmanjša za 3,6 % (0,3 x 12 mesecev).

[7] Na primer, oseba, ki je stara 64 let in je že 37 let delala za EIB, bo skupaj zbrala 74 % pokojninske plače (tj. 2 % pokojninske plače na leto dela). Ta oseba se lahko seveda odloči, da bo delala do dopolnjenega 65. leta starosti, nakar bo postala upravičena do starostne pokojnine. Ta starostna pokojnina pa bo omejena na 70 % njegove pokojninske plače. Če povzamemo, oseba za dodatna leta dela ne prejema nobene dodatne pokojnine. Če pa bi se oseba predčasno upokojila pri 64 letih, bi njena predčasna pokojnina znašala 74 % njene pokojninske plače. To bi se nato zmanjšalo za 3,6 % (glej opombo 6 zgoraj). To znižanje pa ne bi zmanjšalo pravic do predčasne pokojnine osebe pod 70 % plače, ki se lahko upokoji. Tako bi se lahko oseba pri 64 letih predčasno upokojila s polno pokojnino (tj. pokojnino v višini 70 % svoje pokojninske plače).

[8] Polna pokojnina znaša 70 % pokojninske plače. Vsako leto dela ustreza 2 % plače, ki se lahko upokoji. Tako mora oseba prispevati 35 let, da pridobi polno starostno pokojnino. Posledično oseba, ki se pridruži EIB po dopolnjenem 30. letu starosti, ne more pridobiti polne starostne pokojnine do dopolnjenega 65. leta starosti (razen če kupi dodatno zavarovalno leto).

[9] To pomeni, da ta dodatna zavarovalna leta presegajo 35 zavarovalnih let, potrebnih za pridobitev polne starostne pokojnine.

[10] V francoskem izvirniku je v zapisniku navedeno, da "bien que cette situation individuelle soit très pénible, il est très important de ne pas créer un précédent".