Odbor ZN je leta 2015 ugotovil, da sistem zdravstvenega zavarovanja za uslužbence EU, tj. skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (JSIS), ni v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Odbor je priporočil revizijo skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovi celovito kritje zdravstvenih potreb, povezanih z invalidnostjo.

Varuhinja človekovih pravic je po prejemu pritožb uslužbencev, ki so imeli težave pri tem, da bi sami ali njihovi družinski člani v celoti dobili povrnjene zdravstvene stroške, izvedla strateško preiskavo. Ugotovila je, da je to, da Evropska komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov na priporočilo odbora, pomenilo nepravilnost. Zato je priporočila, naj Komisija pregleda pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja. Komisiji je podala tudi več predlogov v zvezi s tem, kako se potrebe invalidov krijejo v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja, ter v zvezi s potrebo po usposabljanju osebja in ustreznem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi, da skupni sistem zdravstvenega zavarovanja odraža potrebe invalidov.

Komisija je odgovorila, da bo pregledala pravila, ki urejajo skupni sistem zdravstvenega zavarovanja, in ukrepala na podlagi večine predlogov varuha človekovih pravic.

Ker je Komisija sprejela njeno priporočilo, varuhinja človekovih pravic zaključuje svojo strateško preiskavo. Glede na pomen tega vprašanja poziva Komisijo, naj v šestih mesecih poroča o izvajanju priporočila. Varuh človekovih pravic prav tako potrjuje svoj predlog, da mora Komisija pregledati svoja pravila iz leta 2004 o zadovoljevanju potreb invalidnega osebja.

Zadeva se je nanašala na to, da je Evropski urad za izbor osebja (EPSO) obravnaval pritožbo glede pogojev v testnem centru za izbirni natečaj za javne uslužbence EU. Pritožniku je bil poleg vhodnih vrat dodeljen računalnik in trdil, da so motnje, ki so jih povzročili ljudje, ki so vstopali v sobo in odhajali iz nje, negativno vplivale na njegovo uspešnost. Njeni poskusi, da bi uslužbenci v testnem centru obravnavali njene pomisleke, so bili neuspešni, zato se je pritožila uradu EPSO. Ker ni bila zadovoljna s tem, kako je urad EPSO obravnaval njeno pritožbo, se je obrnila na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in od urada EPSO zahtevala, naj pritožbo podrobneje preuči. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je sestala tudi s predstavniki urada EPSO in pogodbenim izvajalcem, odgovornim za opravljanje testov, ter obiskala testni center na sedežu urada EPSO. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da nadaljnje preiskave v tej zadevi na splošno niso bile upravičene, vendar je uradu EPSO podala več predlogov za izboljšave.

Zadeva se je nanašala na zavrnitev pritožnikove prijave v izbirnem postopku s strani svetovalne misije Evropske unije v Ukrajini (EUAM). Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da pri zavrnitvi vloge ni bilo nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je nadalje ugotovila, da zadostuje enostopenjski mehanizem upravnega pregleda. Varuhinja človekovih pravic je bila z zadovoljstvom obveščena, da se je Evropska služba za zunanje delovanje odločila spremeniti sporočilo, ki ga je poslala zavrnjenim kandidatom, in vanj vključiti informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Pritožnik, ki dela za Sodišče Evropske unije na podlagi pogodbe za določen čas, se je prijavil na natečaj EPSO za zaposlitev konferenčnih tolmačev. V razpisu natečaja je bilo navedeno, da je treba izpolnjene prijave oddati do 6. avgusta 2013 do 12.00. Pritožnik je zamudil rok. Urad EPSO je 7. avgusta 2013 obvestila, da je bila hospitalizirana od 5. do 6. avgusta 2013 in da zato prijave ni mogla pravočasno izpolniti. Urad EPSO je 7. avgusta 2013 zaprosila za podaljšanje roka. Urad EPSO je to zavrnil. Njen glavni razlog za zavrnitev naj bi bil, da mora vse prosilce obravnavati enako.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in predhodno ugotovila, da urad EPSO ni preučil, ali so okoliščine pritožnika pomenile višjo silo. Zato je priporočila, naj urad EPSO (i) prizna, da obstajajo primeri, ko je zaradi višje sile pošteno in primerno, da se kandidatom določi nov rok; (ii) pojasni okoliščine, v katerih bi bilo treba določiti tak nov rok; in (iii) ustrezno obvesti kandidate. Urad EPSO je najprej zavrnil priporočila varuhinje človekovih pravic in trdil, da bi bilo težko razlikovati med različnimi utemeljitvami, ki so jih predložili kandidati, in opredeliti, kako bi kandidati dokazali, da je prišlo do višje sile. Dodala je, da bi možnost, da se kandidati sklicujejo na višjo silo, ogrozila nemoten potek javnih natečajev in enako obravnavanje kandidatov. Sklicevala se je tudi na statistične podatke, ki naj bi dokazovali, da bi obravnavanje vseh prošenj za podaljšanje roka po izteku roka pomenilo upravno breme za EPSO.

Vendar je urad EPSO po srečanjih med varuhom človekovih pravic in osebjem urada EPSO na koncu načelno sprejel priporočila varuha človekovih pravic. V zvezi s konkretnim primerom pritožnika pa je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da se je zadevni natečaj končal. Opozorila je tudi, da se je pritožnica odločila, da ne bo komentirala odgovora urada EPSO na njena priporočila. Glede na to je varuhinja človekovih pravic menila, da ni razlogov za nadaljnje preiskave o tem, ali pritožnikov primer izpolnjuje zahteve višje sile, s katerimi se urad EPSO zdaj načeloma strinja.

Pritožnik je podjetje IT, ki je sodelovalo na razpisu Komisije. Komisija je vse ponudnike pozvala, naj dokončajo dve študiji primerov, da bi lahko ocenila njihove tehnične sposobnosti.

Pritožnik je oporekal dejstvu, da je bila ena od študij primerov zelo podobna javnemu razpisu, ki ga je nedavno organizirala agencija EU. Trdila je, da je to družbam, ki so zmagale na tem razpisu, dalo konkurenčno prednost na razpisu Komisije. Pritožnik je prav tako nasprotoval odločitvi Komisije, da ne razkrije imen oseb, ki so ocenile predloge za Komisijo.

Varuhinja človekovih pravic je po preiskavi sklenila, da Komisija z zasnovo razpisnega postopka izbranemu ponudniku ni zagotovila konkurenčne prednosti. Kar zadeva razkritje imen ocenjevalcev, varuhinja človekovih pravic predlaga, naj Komisija razmisli o objavi takih imen v prihodnosti.

Zadeva se je nanašala na politiko Eurojusta glede povračila potnih stroškov kandidatov, povabljenih na razgovor.

Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da je Eurojustova politika povračil nepoštena in diskriminatorna do kandidatov, ki prebivajo zunaj EU. Pritožnik je v podporo svoji trditvi navedel, da je zgornja meja 500 EUR za kandidate, ki prebivajo zunaj EU, v nekaterih primerih pa višja zgornja meja, ki se uporablja za potovanja iz EU.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Eurojust s povečanjem povračila za kandidate, ki prebivajo zunaj EU, do najvišje zgornje meje, ki se uporablja za kandidate, ki potujejo znotraj EU, sprejel ustrezne ukrepe za rešitev zadeve.

Pritožnik, francoski državljan, ki je gluh od rojstva, je sodeloval v postopku izbire osebja za institucije EU. Evropski urad za izbor osebja (EPSO), ki organizira te postopke za izbor osebja, mu ni odobril dodatnega časa za opravljanje računalniško podprtega pristopnega testa (CBT), pri čemer je trdil, da so bile vse ustrezne informacije in tudi sam test opravljeni v pisni obliki. Pritožnik se je obrnil na varuha človekovih pravic in trdil, da urad EPSO ni upošteval, da v nekaterih primerih osebe z okvaro sluha potrebujejo več časa za razumevanje pisnih besedil.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je pritožnik uradu EPSO popolne informacije o svoji okvari predložil šele po opravljenem testu. EPSO je tako na podlagi informacij, ki jih je takrat imel na voljo, ustrezno obravnaval pritožnikovo zahtevo po dodatnem času za opravljanje CBT. Varuhinja človekovih pravic zato ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju urada EPSO.

Vendar je varuhinja človekovih pravic za namene svoje preiskave opravila posvetovanje z deležniki, ki je razkrilo, da več držav članic daje študentom z okvaro sluha na pisnem preizkusu več časa. Varuhinja človekovih pravic je zato ob zaključku te preiskave predlagala, naj urad EPSO skrbno preuči, ali naj v prihodnjih primerih omogoči dodaten čas kandidatom z okvaro sluha, kadar se to zahteva v primeru CBT in pisnih testov.

Pritožnik, konzorcij italijanskih proizvajalcev oljčnega olja, se je varuhu človekovih pravic pritožil v zvezi z odločitvijo Komisije, da pod različnimi pogoji sofinancira dva sočasna programa, ki spodbujata prodajo oljčnega olja zunaj EU. Po mnenju pritožnika so nedoslednosti med pogoji teh programov privedle do konkurenčne prednosti za španske proizvajalce oljčnega olja.

Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo ugotovila, da je zakonodajalec EU sprejel nove uredbe z določbami o boljšem usklajevanju obeh programov financiranja, kar pomeni, da se primeri, kot je obravnavani, v prihodnosti ne bodo pojavili. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je bil sistemski vidik pritožbe rešen. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da ne more obravnavati pritožnikovega individualnega položaja. Zato je zadevo zaključila.

Zadeva se je nanašala na logotip celostne podobe Komisije, ki se od leta 2012 uporablja v bruseljski dvorani za tiskovne konference. Po mnenju pritožnika pomeni izključna uporaba angleščine in francoščine v tem logotipu vizualne podobe diskriminacijo na podlagi jezika.

Sedanja jezikovna ureditev EU vključuje pravico vsakega državljana, da se z institucijami EU sporazumeva v svojem jeziku, in ustrezno pravico, da prejme odgovor v tem jeziku. Načela, ki urejajo to jezikovno ureditev, se uporabljajo tudi za druge oblike komuniciranja, kot je komuniciranje prek publikacij in spletišč. Vsako razlikovanje pri uporabi jezikov v takih okoliščinah bi moralo biti objektivno utemeljeno. Glede tega, ali v tem primeru obstaja objektivna utemeljitev, se varuh človekovih pravic strinja, da izraza „Evropska komisija“ tehnično ni mogoče predstaviti v 24 jezikih na televizijskem zaslonu, bodisi spodaj, poleg govornika ali za njim.

Glede vprašanja, ali bi Komisija lahko izbrala več kot dva jezika, varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo razumno, da je Komisija izbrala le dva jezika. Izbira števila jezikov, ki jih je treba uporabiti, je odvisna od presoje, ali bi več kot dva jezika na nesprejemljiv način napolnila vizualno podobo. Dejstvo, da so lahko tudi druge kombinacije jezikov razumna izbira, ne pomeni, da izbira angleščine in francoščine ni bila razumna.

Varuhinja človekovih pravic meni, da je bila politika, ki jo je izbrala Komisija, objektivno utemeljena. Zato je sklenila, da to, da je Komisija v bruseljsko dvorano za tiskovne konference uvedla nov logotip vizualne podobe, ne pomeni nepravilnosti.