OZADJE PRITOŽBE

1. To pritožbo je vložil direktor agencije X. Nanaša se na odločitev Komisije, da zapre mrežo Euro Info Centre (v nadaljnjem besedilu: mreža EIC)[1] in jo nadomesti z mrežo Enterprise Europe (v nadaljnjem besedilu: mreža EEN)[2]. Natančneje, pritožba se nanaša na domnevno dejstvo, da Komisija pritožnika ni pravočasno obvestila o navedeni odločitvi in da X ni dovolila, da se pridruži mreži EEN.

2. X je bil član Bureau des rapprochement des Enterprises (v nadaljevanju: mreža BRE)[3]. Komisija se je leta 2003 odločila zapreti omrežje BRE in podatkovno zbirko, ki ga je podpirala.

3. Pritožnik in drugi nekdanji člani mreže BRE so imeli možnost zahtevati dostop do podatkovne zbirke mreže EIC, in sicer podatkovne zbirke o poslovnem sodelovanju. Komisija je pritožnika pozvala, naj podpiše izjavo o uporabi podatkovne zbirke.

4. Komisija je 15. decembra 2006 objavila javni razpis za zbiranje predlogov [4], da bi izbrala partnerje za novo mrežo EEN.

5. Novembra 2007 je Komisija pritožnika po elektronski pošti obvestila, da bo januarja 2008 podatkovna zbirka BCD zaprta in nadomeščena z podatkovno zbirko mreže EEN. Dostop do podatkovne zbirke mreže EEN bi bil odobren le tistim njenim partnerjem, ki so bili izbrani v okviru zgoraj navedenega razpisa za zbiranje predlogov.

6. Pritožnik se je 15. februarja 2008 obrnil na varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

7. Varuhinja človekovih pravic je pritožnikove trditve in trditve razumela kot naslednje.

Obtožbe

1. Komisija je zlorabila svoja pooblastila, ker ni imela pravice enostransko preklicati "konvencije"[5], ki jo je podpisal pritožnik, da bi uporabila podatkovno zbirko BCD.
2. Komisija pritožnika ni pravočasno obvestila o razpisu za zbiranje predlogov za sodelovanje v novi mreži, in sicer mreži EEN.

Zahtevek

Komisija bi morala X omogočiti, da se pridruži mreži EEN.

Poizvedba

8. Varuh človekovih pravic je 1. aprila 2008 začel preiskavo in Komisijo zaprosil za mnenje o pritožnikovih trditvah in trditvah. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku te preiskave institucijo pozval, naj zagotovi informacije o: (i) ali in kako so bili nekdanji člani BRE, ki uporabljajo podatkovno zbirko BCD, obveščeni o zaprtju mreže EIC; in (ii) ali je Komisija objavila razpis za zbiranje predlogov članom mreže EIC, vključno s tistimi, ki so bili nekdanji člani BRE. Mnenje Komisije je bilo posredovano pritožniku, od katerega je varuh človekovih pravic 21. oktobra 2008 prejel pripombe.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Očitki o zlorabi moči

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Pritožnik je trdil, da je Komisija zlorabila svoja pooblastila, ko se je odločila enostransko preklicati "konvencijo", ki jo je podpisal v zvezi z uporabo podatkovne zbirke BCD. Pritožnik je v podporo tej trditvi trdil, da Komisija ni ravnala v skladu s Kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev [6].

10. Pritožnik je tudi poudaril, da je Komisija leta 2007 stalno spremljala njegov prispevek v podatkovno zbirko BCD. Pritožnik je menil, da je spremljanje te dejavnosti s strani Komisije pokazalo, da namerava institucija družbi X leta 2008 dovoliti nadaljnjo uporabo dokumenta o ulovu modroplavutega tuna.

11. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da so imeli njeni nekdanji člani po zaprtju mreže BRE leta 2003 možnost zahtevati dostop do podatkovne zbirke mreže EIC [7]. Pritožnik je vložil tako zahtevo, ki ji je Komisija nato ugodila. Vendar je Komisija poudarila, da ni bila v pogodbenem razmerju z nekdanjimi člani mreže BRE.

12. Komisija je poudarila, da s pritožnikom ni podpisala nobene "konvencije" v pogodbenem smislu. Pritožnika je le pozvala, naj podpiše izjavo, da bi pridobil pisno priznanje pravil, ki se uporabljajo za uporabo podatkovne zbirke BCD. Pritožnik se je s podpisom izjave strinjal, da X ni bil pogodbeno povezan s Komisijo. Strinjal se je tudi, da bosta dostop X do dokumenta BCD in njegovo sodelovanje pri njem predmet sistematičnega nadzora nad profili, ki jih je vnesel v podatkovno zbirko. Poleg tega je Komisija ohranila pravico, da pritožniku zavrne dostop do podatkovne zbirke, če to želi.

13. V zvezi s trditvijo pritožnika iz odstavka 10 je Komisija pojasnila, da je dejansko spremljala količino in kakovost profilov sodelovanja, ki jih je pritožnik leta 2007 objavil v podatkovni zbirki BCD. To vrsto nadzora so redno izvajale službe institucije, da bi ocenile, ali so uporabniki BCD upoštevali delovna pravila BCD. Namen takega spremljanja ni bil posebej oceniti dejavnosti pritožnika, da bi se ugotovilo, ali bi bilo treba X leta 2008 odobriti dostop do podatkovne zbirke BCD.

14. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji trditvi.

Ocena varuha človekovih pravic

15. Pritožnik je v svoji pritožbi uporabil izraz „konvencija“. Vendar varuh človekovih pravic razume, da se je dejansko nameraval sklicevati na zgoraj navedeno izjavo, ki jo je podpisal oktobra 2004, da bi imel dostop do podatkovne zbirke BCD [8].

16. V zvezi s statusom te izjave varuh ugotavlja, da je šlo za standardni obrazec, ki je vseboval opis delovnih pravil iz BCD. Pritožnik je s podpisom izjave med drugim potrdil, da X: (i) se je strinjala, da bo sodelovala pri BCD mreže EIC v istem duhu kot člani mreže EIC; (ii) ni bila pogodbeno povezana s Komisijo; (iii) se je strinjala, da bo njeno sodelovanje v dokumentu o ulovu modroplavutega tuna predmet sistematičnega nadzora profilov, ki jih je vnesla v podatkovno zbirko; in (iv) se jim lahko zavrne dostop do podatkovne zbirke, če tako želi Komisija.

17. V izjavi ni bilo ugotovljeno nobeno pogodbeno razmerje kot tako med pritožnikom in Komisijo. Če bi bilo torej treba zadevno trditev razumeti tako, da vključuje trditev, da je prišlo do kršitve pogodbe, je treba ugotoviti, da v obravnavani zadevi do take kršitve ne bi moglo priti.

18. Zato je treba še preučiti, ali je Komisija, ko se je odločila zapreti podatkovno zbirko BCD, konkretno zlorabila svoja pooblastila v običajnem pomenu tega izraza.

19. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Skupnosti do zlorabe pooblastil ali zlorabe pooblastil pride, kadar se na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dejavnikov zdi, da je uprava sprejela ukrep z nelegitimnim namenom [9]. Poleg tega člen 7 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (odsotnost zlorabe pooblastil) določa, da se „pooblastila izvajajo izključno za namene, za katere so bila dodeljena z ustreznimi določbami. Uradnik se zlasti izogiba uporabi teh pooblastil za namene, ki nimajo pravne podlage ali ki niso v javnem interesu.“

20. Pritožnik ni predložil nobenih konkretnih argumentov, s katerimi bi dokazal, da je bilo zaprtje podatkovne zbirke BCD izvedeno posebej za nezakonit namen. Po temeljiti preučitvi okoliščin primera varuh človekovih pravic ugotovi, da Komisija ni sledila nobenemu takemu nezakonitemu namenu. Nasprotno, zdi se, da je bila podatkovna zbirka BCD zaprta le v okviru zaprtja omrežja, za katero je bila ustvarjena. Zato je bila to naravna posledica druge odločitve (o zaprtju navedenega omrežja), katere zakonitosti pritožnik ni izpodbijal.

21. Nazadnje, v zvezi s trditvijo pritožnika, navedeno v odstavku 10 zgoraj, varuh človekovih pravic meni, da je ustrezna razlaga Komisije v odstavku 13 povsem razumna. Natančneje, varuh človekovih pravic ne vidi, kako bi bilo mogoče dejavnost spremljanja, ki jo je Komisija navedla za leto 2007, razlagati tako, da pomeni, da je institucija leta 2008 nameravala zagotoviti sodelovanje pritožnika v nadomestni podatkovni zbirki.

22. Glede na zgornje ugotovitve varuh človekovih pravic meni, da ni bilo nepravilnosti, ki bi ustrezale pritožnikovi prvi trditvi.

B. Trditev, da Komisija pritožnika ni pravočasno obvestila o razpisu za zbiranje predlogov

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

23. Komisija je 15. decembra 2006 objavila javni razpis za zbiranje predlogov, da bi izbrala partnerje za mrežo EEN. Ta mreža naj bi nadomestila obstoječo mrežo EIC in njeno podatkovno zbirko BCD, do katere je imel pritožnik (ki je bil član nekdanje mreže BRE, ki jo je Komisija zaprla leta 2003) dostop od oktobra 2004. Pritožnik je trdil, da ga Komisija ni pravočasno obvestila o objavi tega razpisa za zbiranje predlogov.

24. Komisija je v svojem mnenju najprej navedla naslednje osnovne informacije.

25. Položaj članov mreže EIC in nekdanjih članov mreže BRE, vključno s pritožnikom, ni bil primerljiv. Člani mreže EIC, ki so bili v nasprotju s člani mreže BRE v pogodbenem razmerju s Komisijo, so vedeli, da se mreža financira le za omejeno časovno obdobje. O njegovem postopnem opuščanju so bili obveščeni na dveh sestankih usmerjevalnega odbora EIC junija in novembra 2006.

26. Vendar so bili nekdanji člani mreže BRE, vključno s pritožnikom, seznanjeni tudi z razvojem v okviru mreže EIC, saj jim je bil odobren ad hoc dostop do dela sistema elektronskih sporočil mreže EIC, tj. „konference BCD“.

27. V zvezi s trditvijo pritožnika je Komisija pojasnila, da je bil zadevni razpis za zbiranje predlogov objavljen v Uradnem listu 16. decembra 2006 v skladu s točko 2 člena 167 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)[10]. Poleg tega je bil objavljen na uradni spletni strani Evropske unije [11], s katere je bilo mogoče prenesti zadevne dokumente. Poleg tega je 12. januarja 2007 v Bruslju potekal informativni dan o razpisu za zbiranje predlogov. Dogodek bi lahko spremljali tudi v živo na internetu. Nazadnje, spletna storitev „Vprašanja in odgovori“ je delovala pred datumom zaključka razpisa, da bi se odgovorilo na vsa vprašanja v zvezi s storitvami, povezanimi z razpisom. Odgovori na vprašanja so bili objavljeni na spletni strani razpisa in so bili zato na voljo vsem morebitnim prijaviteljem. Komisija ni mogla razkriti nobenih podrobnejših informacij o tem razpisu za zbiranje predlogov pred njegovo objavo, ker je morda kršila pravila o javnem naročanju in načelo enake obravnave vseh morebitnih zainteresiranih strani in prihodnjih partnerjev nove mreže, tj. mreže EEN.

28. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da člani nekdanje mreže BRE niso bili seznanjeni z informacijami o postopnem opuščanju mreže EIC, o katerih se je razpravljalo na sestankih junija in novembra 2006. Niso imeli dostopa do zapisnikov teh sestankov in so bili o zaprtju mreže EIC obveščeni šele konec novembra 2007.

Ocena varuha človekovih pravic

29. Varuh človekovih pravic razume, da je pritožnik, ko je trdil, da ga Komisija ni pravočasno obvestila, pomenil, da ga Komisija ni neposredno obvestila o objavi razpisa za zbiranje predlogov, preden je bil razpis za zbiranje predlogov dejansko objavljen. Zdi se, da je to trditev podal ob predpostavki, da so člani mreže EIC dejansko prejeli take informacije pred objavo razpisa. Omenil je zgoraj navedeni srečanji, ki sta potekali junija in novembra 2006 in na katerih so bili člani mreže EIC obveščeni o postopnem opuščanju mreže.

30. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da morajo razpisni postopki institucij Skupnosti upoštevati dve temeljni načeli: (i) načelo dobrega finančnega poslovodenja, kot je določeno v členu 274 Pogodbe ES ter členih 3 in 27 finančne uredbe; ter (ii) načelo enakega obravnavanja in nediskriminacije. Varuh nadalje ugotavlja, da je načelo enakega obravnavanja ponudnikov splošno načelo prava Skupnosti [12]. V skladu s tem načelom morajo biti ponudniki pri oblikovanju svojih ponudb v enakem položaju [13]. Kot je navedla Komisija, je načeloma nezdružljivo s temi pravili in načeli, da se ciljnim potencialnim ponudnikom pred objavo javnega razpisa zagotovijo posebne in privilegirane informacije o javnem razpisu.

31. Pritožnik je v bistvu trdil, da se zdi, da je Komisija člane mreže EIC obvestila o takih posebnih in privilegiranih informacijah. Zato je menil, da bi moral biti obveščen tudi on.

32. Varuh poudarja, da tudi če bi Komisija članom mreže EIC izrecno dala privilegirane predhodne informacije, to samo po sebi pritožniku ne bi moglo omogočiti, da prejme take informacije. Poleg tega varuh človekovih pravic ne more sprejeti zgoraj navedenega stališča o dejstvih, za katera se zdi, da jih je pritožnik sprejel. V zapisniku zgoraj omenjenega sestanka junija 2006 je bilo navedeno, da: „Komisija zaradi spoštovanja pravil, ki urejajo javne razpise, v tej fazi mreži EIC ne more razkriti podrobnih informacij [o razpisu]“. Podobna izjava je bila podana v zapisniku seje novembra 2007: „ker razpis ni bil objavljen, Komisija mreži EIC ne more razkriti specifičnih informacij. To bi pomenilo kršitev pravil o javnem naročanju. Glede na navedeno se zdi, da člani mreže EIC, čeprav so bili obveščeni o postopnem opuščanju te mreže, niso prejeli nobenih ustreznih posebnih informacij o zadevnem razpisu za zbiranje predlogov.

33. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da v zvezi z drugo trditvijo ni bilo nepravilnosti.

C. Trditev pritožnika, da bi morala Komisija X dovoliti, da se pridruži mreži EEN

34. Pritožnik je na podlagi svojih zgoraj navedenih trditev trdil, da bi morala Komisija X dovoliti, da se pridruži mreži EEN.

35. Glede na to, da varuh človekovih pravic ni ugotovil nepravilnosti v zvezi s pritožnikovimi trditvami, pritožnikova trditev ne more veljati.

D. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svojih preiskav te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

V zvezi s pritožnikovimi trditvami ni bilo nepravilnosti. Zato njegove trditve ni mogoče sprejeti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 11. novembra 2009

---

[1] Mreža poslovnih svetovalcev, ki so malim in srednjim podjetjem (MSP) pomagali s posebnimi storitvami pri iskanju čezmejnega sodelovanja. Evropski sveti za inovacije so rezultat partnerstva med Evropsko komisijo in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organizacijami, ki jih gostijo. To so lahko gospodarske zbornice, regionalne vlade, banke. Zagotavljajo znatno finančno in logistično podporo ter dostop do svojih podatkovnih zbirk in virov informacij. Te organizacije so izbrane zaradi odličnega vključevanja v lokalno poslovno okolje in kakovosti njihovega dela. S Komisijo so povezani s pogodbenim sporazumom (http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/index_en.htm).

[2] V skladu s spletnim mestom Komisije evropska podjetniška mreža „vsebuje in gradi na nekdanjih inovacijskih relejnih centrih in evropskih informacijskih centrih. Novo integrirano omrežje ponuja točko „vse na enem mestu“ za izpolnjevanje vseh informacijskih potreb MSP in podjetij v Evropi (http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/info/about_network_en.htm).

[3] To se nanaša na projekt nadnacionalnega sodelovanja, ki ga je začela Evropska komisija za pomoč MSP pri njihovih čezmejnih dejavnostih. Projekt je trajal do leta 2003, ko se je Komisija odločila zapreti omrežje BRE in z njim povezano podatkovno zbirko.

[4] UL 2006, C 306/07, str. 17–23.

[5] Varuh človekovih pravic razume, da se je pritožnik, ko se je skliceval na "konvencijo", nameraval sklicevati na izjavo, ki jo je podpisal oktobra 2004 na zahtevo Komisije, da bi uporabil podatkovno zbirko BCD.

[6] Pritožnik v pritožbi ni navedel, ali se je skliceval na Kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske komisije v odnosu do javnosti (Kodeks ravnanja Komisije), UL 2000, L 308, str. 32–34, ali na Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki je na voljo na spletni strani Evropskega varuha človekovih pravic: http://www.ombudsman.europa.eu.

[7] Mreža je temeljila na okvirnem sporazumu o partnerstvu, ki opredeljuje okvir sodelovanja med institucijo in vsakim posameznim članom. Poleg tega so bili v posebnem sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določeni finančni in pogodbeni pogoji za to sodelovanje.

[8] To potrjuje dejstvo, da se je pritožnik v svoji pritožbi skliceval na "konvencijo" kot dokument, ki določa delovna pravila BCD. Ta dokument je pravzaprav izjava, ki jo je Komisija navedla v svojem mnenju.

[9] Glej Paul Craig, EU Administrative Law, Academy of European Law European University Institute, Oxford University Press 2006, str. 462.

[10] UL L 48, str. 1.

[11] http://europa.eu

[12] Glej zadevo C-57/01, Makedoniko Metro, Recueil 2003, str.

[13] Glej zadevo C-448/01, EVN in Wienstrom, Recueil 2003, str.