Strasbourg, 3. aprila 2007

Spoštovani gospod X,

Dne 1. junija 2004 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z vašim sodelovanjem na ustnem preizkusu javnega natečaja, ki ga je organiziral Evropski parlament.

Pritožbo sem 20. junija 2004 posredoval predsedniku Parlamenta. Parlament je svoje mnenje poslal 22. oktobra 2004. Poslal sem vam ga s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. novembra 2004.

Dne 17. maja 2005 ste mi poslali elektronsko sporočilo in dopis, v katerem ste se pozanimali o obravnavi vaše pritožbe. Moj urad vam je odgovoril z elektronsko pošto z dne 23. maja 2005. V elektronskem sporočilu z dne 24. maja 2005 ste se zahvalili mojemu uradu.

januarja 2006 sem predsedniku Parlamenta poslal pismo o nadaljnjih preiskavah, v katerem sem ga prosil, naj mi do 28. februarja 2006 posreduje dodatne informacije v zvezi s primerom. O tem sem vas obvestil v pismu z istega dne. Parlament je v pismu z dne 27. februarja 2006 zaprosil za podaljšanje roka za predložitev odgovora na mojo zahtevo po dodatnih informacijah do 31. marca 2006. Z dopisom z dne 13. marca 2006 sem tej prošnji ugodil in vas o tem obvestil z dopisom z istega dne. Parlament je svoj odgovor poslal v angleščini 6. aprila 2006, prevod v grščino pa 26. aprila 2006. Poslal sem vam ga s povabilom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 15. junija 2006.

oktobra 2006 sem pisal predsedniku Parlamenta in ga prosil za vpogled v spis zadeve. O tem sem vas obvestil v pismu z istega dne.

Inšpekcijski pregled so moje službe opravile 5. decembra 2006. Dne 21. decembra 2006 sem Parlamentu poslal kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu in vas obvestil, da lahko na zahtevo dobite tudi kopijo poročila. Moj urad vam je 12. januarja 2007, prav tako po elektronski pošti, poslal kopijo mojega dopisa z dne 21. decembra 2006.

Dne 15. januarja 2007 ste me prosili za izvod poročila o inšpekcijskem pregledu, ki sem vam ga poslal 17. januarja 2007 (po pošti in elektronski pošti) s prošnjo za predložitev pripomb do 15. februarja 2007. Pripombe ste poslali po pošti 16. februarja 2007 in po elektronski pošti 18. februarja 2007.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

Pritožba

Po mnenju pritožnika so pomembna naslednja dejstva:

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju, ki ga je organiziral Evropski parlament. Pritožnik se je udeležil ustnih preizkusov 9. januarja 2004. Služba Parlamenta za natečaje je z dopisom z dne 12. februarja 2004 pritožnika obvestila, da je na ustnem preizkusu dosegel le 19/40 točk (zahtevano najmanjše število točk je 24/40) in da zato njegovega imena ni mogoče uvrstiti na rezervni seznam.

Pritožnik je v dopisu z dne 11. marca 2004 izpodbijal ta rezultat in zahteval ponovno preučitev ustnega preizkusa. Poleg tega je zahteval razčlenitev ocen in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Zahteval je tudi, da se njegovo ime uvrsti na rezervni seznam. Služba Parlamenta za natečaje je v pismu z dne 25. marca 2004 odgovorila na vprašanja pritožnika, ki so bila po njenem mnenju nejasna in neustrezno obrazložena, ter potrdila ocene, ki jih je dosegel pritožnik. Služba Parlamenta za natečaje je navedla, da je natečajna komisija ob upoštevanju vseh meril lahko zagotovila, da je bilo ocenjevanje opravljeno na najbolj objektiven način, tako da je lahko izbrala tiste kandidate, ki so najprimernejši za opravljanje nalog, opisanih v razpisu natečaja. Vendar služba, pristojna za natečaje, pritožnika ni obvestila o razčlenitvi njegovih ocen in o odstotku točk, dodeljenih vsakemu predmetu ustnega preizkusa. Pritožnik ni dobil nobene utemeljitve za to, kar je štel za nerazumljivo nizko oceno, ki jo je dosegel.

Pritožnik je menil, da je končni rezultat popolnoma nepravičen. Navedel je, da je jasno in natančno odgovoril na vprašanja, ki so se nanašala na njegov življenjepis ter na razliko med preprečevanjem nevarnosti požara in protipožarno ureditvijo. Pritožnik je poleg tega navedel, da (i) je zelo enostavno odgovoril na vprašanja v zvezi z izvajanjem ukrepov požarne varnosti; (ii) je jasno pokazal svoje znanje o EU; ter (iii) tekoče govorila v angleščini in francoščini o obravnavanih temah.

Pritožnik je 1. junija 2004 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Pritožnik je trdil, da je služba Parlamenta za natečaje poslala nejasen in neustrezno utemeljen odgovor na njegovo pismo z dne 11. marca 2004 v zvezi z ustnim preizkusom, in trdil, (i) da bi bilo treba njegovo uspešnost na ustnem preizkusu ponovno preučiti in njegovo ime vključiti na rezervni seznam natečaja ter (ii) da bi mu bilo treba zagotoviti (a) jasno utemeljitev za njegove ocene; (b) razčlenitev njegovih ocen na ustnem preizkusu; (c) ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa; d) podatke o skupnem številu kandidatov in njihovem številu točk; in (e) pravilnih odgovorov.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

Parlament je v svojem mnenju podal naslednje pripombe:

Pritožnik je z dopisom z dne 11. marca 2004 izpodbijal odločitev, da se njegovo ime ne vpiše na rezervni seznam, in zahteval pojasnila v zvezi z njegovo oceno (19/40) na ustnem preizkusu. Te informacije je pritožniku posredovala služba Parlamenta za natečaje v pismu z dne 25. marca 2004, ki ga je vseboval pritožnikov spis.

V istem dopisu z dne 11. marca 2004 se je pritožnik pritožil, da izbirna komisija ni upoštevala njegovih poklicnih izkušenj, in izpodbijal ocene, ki mu jih je natečajna komisija dala za ustni preizkus. Parlament je v dopisu z dne 25. marca 2004 potrdil ocene in poudaril, da je odbor njegovo delo ocenil na podlagi vnaprej določenih meril, ki so veljala enako za vse kandidate.

Parlament je spomnil, da je javni natečaj sestavljen samo iz enega testa, tj. ustnega testa, katerega cilj je poleg ocenjevanja znanja in sposobnosti kandidatov oceniti tudi sposobnost kandidatov za opravljanje zadevnih nalog v evropski instituciji in njihovo znanje jezikov EU. Po definiciji je jasno, da test ni bil objektiven test, ki bi vključeval pravilne ali napačne odgovore, ampak je bil namenjen oceni uspešnosti vsakega posameznega kandidata v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov. Parlament tako ni mogel izpolniti pritožnikove zahteve, naj pritožniku posreduje „pravilne“ odgovore na vprašanja.

Pritožnik je zahteval tudi ocene, pridobljene pri ustnih preizkusih. Vendar je pritožnik, kot mu je bilo sporočeno v dopisu z dne 12. februarja 2004 in potrjeno v dopisu z dne 25. marca 2004, opravil samo en ustni preizkus, za katerega je prejel 19/40 točk.

Pritožnik je poleg tega želel pridobiti utemeljitev za ocene, ki mu jih je dodelila izbirna komisija. Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom jasno določa, da je delo izbirnih komisij tajno. Sodišča Skupnosti so večkrat potrdila tajnost tega postopka, pri čemer so poudarila tudi, da sporočanje pridobljene ocene zadostuje za seznanitev kandidata z oceno odbora o njegovi uspešnosti.

Pritožnik je prav tako želel vedeti ocene drugih kandidatov. Te informacije so se štele za osebne podatke, ki jih zajema Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(1). Uprava Parlamenta tako ni mogla izpolniti pritožnikove zahteve. Vendar si je pritožnik lahko ogledal rezultate, ki so bili objavljeni v Uradnem listu.

Kar zadeva pritožnikovo zahtevo po poznavanju števila kandidatov, ki so bili pripuščeni k ustnemu preizkusu, so te informacije navedene v točki VI razpisa natečaja. Ker je bil ustni preizkus izločilen, število kandidatov, povabljenih na ustni preizkus, ni imelo odločilne vloge pri določanju, kdo je bil uvrščen na rezervni seznam. Pritožnik ni bil uvrščen na rezervni seznam, ker so bile ocene, ki jih je dosegel, nižje od najmanjšega zahtevanega števila točk (24/40), navedenega v razpisu natečaja.

V zvezi z zahtevo pritožnika, da se njegovo ime doda na rezervni seznam, je Parlament ugotovil, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve izbirne komisije. V obravnavanem primeru ni bila ugotovljena nobena nepravilnost. Komisija je spoštovala razpis natečaja in zagotovila enako obravnavo kandidatov.

V zvezi z izjavo pritožnika, da ocene, ki jih je dosegel, ne odražajo njegove uspešnosti, je Parlament ugotovil, da mora izbirna komisija upoštevati uspešnost drugih kandidatov in se opreti izključno na objektivne elemente in ne na subjektivne ocene, ki so jih predložili sami kandidati.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da je bil neupravičeno in nepregledno izključen z rezervnega seznama.

Nato je navedel, da dopis z dne 25. marca 2004, ki ga je poslala služba za natečaje, ni odgovoril na tehnična in znanstvena vprašanja, ki jih je izpostavil v dopisu z dne 11. marca 2004, ampak je bil le splošen odgovor. Natančneje, pritožnik je v zadnjenavedenem dopisu navedel, da izbirna komisija ni upoštevala njegovih obsežnih več kot desetletnih poklicnih izkušenj na področju požarne varnosti, kar dokazuje dejstvo, da je imel pritožnik magisterij s specializacijo na področju preprečevanja/zagotavljanja nevarnosti požara in panike.

Pritožnik je navedel, da je neverjetno, kako je mogoče trditi, da natečaj ni temeljil na objektivnih preskusih, temveč na subjektivnih merilih. Poleg tega se je pritožnik spraševal, kako je mogoče, da tako pomemben natečaj v zvezi s požarno varnostjo v Parlamentu ni sestavljen iz preizkusa s pravilnimi ali nepravilnimi odgovori.

Čeprav je Parlament navedel, da je pritožnik sodeloval le pri enem ustnem preizkusu, je poudaril, da je preizkus vseboval različne teme za preizkus, kot je določeno v oddelku VIII razpisa natečaja(2). Pritožnik je navedel, da je zato upravičeno zahteval razčlenitev svoje ocene za vsako od tem natečaja, in sicer (i) tehnični cilj požarne varnosti; (ii) evropske zadeve in (iii) tuje jezike.

Pritožnik je navedel, da bi morala utemeljitev znamke, ki jo je prejel, temeljiti predvsem na objektivnih podatkih, kot so tisti, ki jih je navedel v dopisu z dne 11. marca 2004, na katerega ni prejel odgovora. Pritožnik je navedel, da bi ga bilo treba obvestiti, zakaj je bila njegova uspešnost ocenjena kot tako slaba v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov.

Pritožnik je poudaril, da ne zahteva razveljavitve natečaja, temveč dopolnitev rezervnega seznama z dodanim imenom, in poudaril, da so bili na rezervnem seznamu, objavljenem v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004, namesto šestih kandidatov, kot je določeno v razpisu natečaja, samo štirje kandidati.

Glede na to, da je odločitev izbirne komisije temeljila na neobjektivnih merilih, se je pritožnik spraševal, na podlagi katerih meril je Parlament ugotovil, da ni bilo kršitve zakonitosti in da komisija ni storila nobene napake.

Nazadnje je pritožnik opozoril na protislovje v mnenju Parlamenta, ki po eni strani navaja, da mora izbirna komisija svojo odločitev utemeljiti izključno na objektivnih merilih, po drugi strani pa trdi, da natečaj ni objektiven preizkus s pravilnimi ali napačnimi odgovori. Poleg tega so bili pritožnikovi ugovori neupravičeno opisani kot "subjektivne" ocene, čeprav so temeljili na tehnično in znanstveno utemeljenih objektivnih podatkih.

Nadaljnje preiskave
Zahteva varuha človekovih pravic za dodatne informacije

Varuh človekovih pravic je po skrbni preučitvi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika menil, da so potrebne nadaljnje preiskave. Zato je 31. januarja 2006 pisal Parlamentu in ga prosil za informacije o naslednjih dveh vprašanjih:

1. Pritožnik trdi, da bi moral dobiti razčlenitev svojih ocen na ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Parlament je v svojem mnenju navedel, da ne more sporočiti podrobnosti, saj je bil opravljen samo en ustni preizkus. V točki VIII razpisa natečaja je bilo določeno, da mora ustni preizkus natečajni komisiji omogočiti,da „oceni znanje, spretnosti in primernost kandidatov za naloge iz oddelka II ‚Opis delovnega mesta‘ in za delo v evropski instituciji“ter da „preveriznanje uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2)“. Zato se ne zdi izključeno, da je natečajna komisija pri dogovoru o oceni kandidata razlikovala med različnimi vidiki, na primer med znanjem, spretnostmi in primernostjo kandidata ter njegovim znanjem jezikov. Varuhinja človekovih pravic je zato Parlament pozvala, naj ji posreduje podrobnejše informacije o tem, kako je izbirna komisija ravnala, da bi ocenila uspešnost kandidatov.
2. Varuhinja človekovih pravic je Parlament prosila, naj jo obvesti (i) o številu prejetih prijav na javni natečaj in (ii) o številu kandidatov, ki so se udeležili ustnega preizkusa.

Odgovor Parlamenta

Parlament je v svojem odgovoru podal naslednje pripombe:

(1) V zvezi s prvim vprašanjem je Parlament ugotovil, da se je natečajna komisija oprla na razpis natečaja in kandidate ocenila v skladu s predhodno določenimi merili, ki so veljala enako za vse kandidate. Natečajna komisija je zato pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za opravljanje nalog iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ razpisa natečaja, njihovim sposobnostim za delo v instituciji EU in njihovemu znanju jezikov.

V razpisu natečaja je bila določena vrsta pogojev, ki so bili opisani v točki I(1), drugi pododstavek, in sicer: „Zadelo administrativnega asistenta boste potrebovali splošno znanje, znanje o Skupnostih, dobre pisne spretnosti, sposobnost analiziranja in povzemanja težav ter sposobnost upravljanja manjših kadrovskih enot. Potrebovali boste tudi veliko predanosti (za spopadanje z nerednim delovnim časom), prilagodljivost, sposobnost obvladovanja različnih delovnih obremenitev in sposobnost timskega dela v mednarodnem okolju.

Zgoraj navedeni pogoji so pomenili le smernice za izbirno komisijo, ki je lahko sama izbrala metodo ocenjevanja. Zadevna natečajna komisija ni menila, da je treba opredeliti razpredelnico z natančnimi merili, ampak se je namesto tega odločila, da bo uporabila te smernice, ki so bile edini pogoj, ki jo je zavezoval, da kandidatom dodeli skupne ocene. Opozoriti je treba, da izbirne komisije delujejo neodvisno in da uprava ne more posegati v njihovo delo, da bi vsilila določeno delovno metodo. Uprava mora samo zagotoviti, da izbirna komisija ustrezno opravlja svoje delo.

Poleg tega je za zagotovitev usklajenosti ocenjevanje pri ustnih preizkusih vedno rezultat primerjave uspešnosti posameznih kandidatov. Zato se je izbirna komisija ob upoštevanju vseh meril odločila, da pritožniku dodeli 19 točk.

(2) Parlament je v zvezi z drugim vprašanjem navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov, pet kandidatov pa je bilo pripuščenih k ustnemu preizkusu. Ker je bil zadnjenavedeni izločilni preizkus, število kandidatov, ki so bili nanj pripuščeni, ni bilo odločilen dejavnik za vpis na seznam primernih kandidatov.

Parlament je tudi ugotovil, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so samo štirje uspešni kandidati (predvidoma največ šest) dosegli zahtevano število točk, kot je določeno v razpisu natečaja. V skladu z razpisom natečaja natečajni komisiji na seznam ni treba vključiti šestih uspešnih kandidatov, saj je ustni preizkus izločilen. Navedba šestih primernih kandidatov je pomenila največje število uspešnih kandidatov, ki bi jih natečajna komisija lahko uvrstila na seznam primernih kandidatov, če bi bili vsi kandidati, povabljeni k sodelovanju na ustnih preizkusih, uspešni.

Dodatne pripombe pritožnika

Pritožnik je poudaril, da odgovor Parlamenta ne vsebuje dodatnih pojasnil v zvezi z argumenti, navedenimi v njegovem pismu z dne 11. marca in njegovih pripombah z dne 29. novembra 2004, in da ni bil pravično obravnavan v zvezi z njegovo zahtevo po (i) jasni utemeljitvi in analizi njegovih ocen; (ii) obvestilo o pravilnih odgovorih in številu točk za vsak odgovor; in (iii) ponovni razmislek o njegovi uspešnosti.

Poleg tega se je Parlament strinjal, da izbirna komisija ne temelji na posebnih ocenjevalnih merilih, temveč na splošnih ocenah, ki niso povezane z nobenim odstavkom v razpisu natečaja.

Pritožnik je zato zahteval, da se opravi poštena ponovna preučitev njegovega dela in da se njegovo ime doda na seznam uspešnih kandidatov.

Pregled spisa

Po natančni analizi odgovora Parlamenta in dodatnih pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave za obravnavo pritožnikovih trditev v zvezi z ocenjevanjem ustnega preizkusa in številom kandidatov, ki so bili sprejeti na ustni preizkus.

Varuh človekovih pravic je zato 10. oktobra 2006 pisal predsedniku Parlamenta in ga pozval, naj pregleda spis Parlamenta v zvezi z natečajem in oceno pritožnikovega ustnega preizkusa, vključno z dokumenti, ki jih je pripravila izbirna komisija.

Inšpekcijski pregled so 5. decembra 2006 v prostorih Parlamenta v Luxembourgu opravili člani osebja varuha človekovih pravic. Kopija poročila o inšpekcijskem pregledu je bila poslana Parlamentu, na njegovo zahtevo pa tudi pritožniku.

Med pregledom so predstavniki varuha človekovih pravic pojasnili, da je bil razlog za pregled ta, da so bili v zadevi še vedno nekateri elementi, ki po nadaljnjih preiskavah niso bili jasni, in sicer (i) dejstvo, da je pritožnik na ustnem preizkusu prejel le eno skupno oceno, medtem ko je Parlament v svojem odgovoru navedel, da je izbirna komisija pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti za naloge v „opisu delovnega mesta“ razpisa natečaja, njihovi sposobnosti za delo v instituciji EU in njihovemu znanju jezikov, ter (ii) dejstvo, da je bilo le pet od 388 kandidatov, ki so se prijavili, povabljenih na ustni preizkus, medtem ko je bilo v razpisu natečaja določeno, da se 15 najboljših kandidatov na podlagi ocene njihovih kvalifikacij povabi na ustni preizkus.

V zvezi s prvo točko je uradnik Parlamenta, ki je bil navzoč pri pregledu, navedel, da obstaja le dokument z ocenami, ki so jih kandidati dobili na ustnem preizkusu, ne obstajajo pa ocenjevalni listi ali zapisniki ustnega preizkusa. V zvezi z drugo točko je uradnik Parlamenta navedel, da so bili od 388 kandidatov, ki so se prijavili, samo štirje prvotno obravnavani, kot da izpolnjujejo zelo specifična merila za pripustitev. Potem ko se je pritožnik pritožil zaradi izključitve iz natečaja, je bil pozneje prav tako sprejet. Tako je bilo skupno pet kandidatov, ki so izpolnjevali merila za sprejem, in 383 kandidatov, ki teh meril niso izpolnjevali. Teh pet kandidatov je bilo povabljenih na ustni preizkus.

Nato so bili pregledani naslednji dokumenti:

(1) dokument z naslovom "(XXX) - Tableau de cotation des titres". Ta dokument, ki ga je pripravila izbirna komisija, je vseboval podrobno oceno poklicnih izkušenj pritožnika (6.5/20) in je bil poslan pritožniku;

(2) končno poročilo (in priloge) izbirne komisije organu za imenovanja z dne 9. januarja 2004.

Uradnik Parlamenta je poudaril, da Parlament oba dokumenta (1) in (2) obravnava kot zaupna.

V poglavju I („Pripustitevà concourir“)končnega poročila je bilo obravnavano vprašanje pripustitve 388 kandidatov k natečaju, pri čemer je bilo poudarjeno, da so na začetku štirje in po tem, ko je pritožnik izpodbijal svojo izključitev, pet kandidatov od 388 kandidatov izpolnjevali merila za pripustitev iz razpisa natečaja. V poglavju I je bilo zlasti pojasnjeno, kako se je natečajna komisija odločila razlagati dve besedni zvezi v razpisu natečaja, ki sta se nanašali na pogoje za pripustitev k natečaju.

Poglavje III („Epreuvesorales obligatoires“)končnega poročila je obravnavalo ocenjevanje ustnih preizkusov in se sklicevalo na Prilogo 9, ki je vsebovala končne in skupne ocene kandidatov. Edini stavek, ki se je nanašal na oceno kot tako, je bil: „Aufur [et] à mesure de leur déroulement, le žirija a procédé à la cotation des épreuves orales dont les résultats figurent au tableau en Annexe 9“.

Predstavniki varuha človekovih pravic so vprašali, ali je poleg tega enotnega splošnega stavka v poročilu in ocen kandidatov, navedenih v Prilogi 9 k poročilu, na voljo še kakšen drug dokument v zvezi z oceno ustnih preizkusov kandidatov. Uradnik Parlamenta je izjavil, da temu ni tako in da so bili predstavnikom varuha človekovih pravic predloženi vsi razpoložljivi dokumenti.

Uradnik Parlamenta je dodal tudi, da Parlament zaradi varstva osebnih podatkov dve leti in pol po zaključku zadevnega natečaja uniči vse spise kandidatov, katerih imena niso vključena na rezervne sezname natečajev, razen če se pri Sodišču vloži tožba ali pritožba pri varuhu človekovih pravic. Pojasnila je, da sta bili ti dve leti in pol izračunani na podlagi obdobja dveh let, v katerem se morajo kandidati pritožiti varuhu človekovih pravic in ki mu je bilo zaradi prikladnosti dodanih dodatnih šest mesecev. Uradnik Parlamenta je v zvezi s tem natečajem navedel, da so bili razen končnega poročila natečajne komisije vsi dokumenti v zvezi z drugimi kandidati uničeni ali so v postopku uničenja.

Dodatne pripombe pritožnika

Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo pritožniku poslano s pozivom k predložitvi pripomb do 15. februarja 2007.

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Poudaril je, da ni dovolj dokazov v zvezi z oceno njegovega ustnega preizkusa. Po mnenju pritožnika je to povzročilo zaskrbljenost zaradi morebitnega samovoljnega ravnanja, saj je omogočalo neupravičeno dodelitev končne znamke. V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na države članice EU, v katerih v upravnem pravu obstaja načelo popolne utemeljitve upravnih aktov.

Pritožnik je trdil, da je bil neupravičeno ocenjen. Glede na to nepravičnost je trdil, da bi bilo treba njegovo ime dodati na rezervni seznam.

ODLOČITEV

1 Uvodna opomba

1.1 Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju, ki ga je organiziral Evropski parlament. Pritožnik je na ustnem preizkusu dosegel oceno 19/40, zato njegovo ime ni bilo uvrščeno na rezervni seznam, pri čemer je zahtevano najmanjše število točk 24/40. Pritožnik je z dopisom z dne 11. marca 2004 izpodbijal svojo znamko. Prosil je za ponovno preučitev ustnega preizkusa in uvrstitev njegovega imena na rezervni seznam. Poleg tega je zahteval razčlenitev ocen in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Pritožnik je 1. junija 2004 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic ter podal eno trditev in dve zahtevi, ki so obravnavane v nadaljevanju pod točkami 2 do 4.

1.2 Pritožnik se je v svojih pripombah na mnenje Parlamenta spraševal, kako je mogoče, da tako pomemben natečaj v zvezi s požarno varnostjo v Parlamentu ni sestavljen iz preskusa s pravilnimi ali nepravilnimi odgovori. Pritožnik je navedel, da je neverjetno, kako je mogoče trditi, da natečaj ni temeljil na objektivnih preskusih, temveč na subjektivnih merilih.

1.3 V zvezi s to trditvijo pritožnika želi varuh človekovih pravic poudariti, da je v skladu s Prilogo III kadrovskih predpisov organ za imenovanja tisti, ki pripravi razpis natečaja in odloči o vrsti natečaja, in sicer, ali bo natečaj potekal na podlagi kvalifikacij in/ali preizkusov, kakšna bo narava preizkusov (če obstajajo) in kako bodo ocenjeni. V obravnavani zadevi se zdi, da se je OI odločil za izbor kandidatov na podlagi njihovih kvalifikacij (točka VI razpisa natečaja) in za en ustni preizkus (točka VIII razpisa). Varuh človekovih pravic želi v korist pritožnika tudi pojasniti, da Parlament ni navedel, da je natečaj temeljil na subjektivnih merilih. Čeprav izbira besed ni bila najsrečnejša, je Parlament navedel le, da preizkus po definiciji ni objektiven preizkus s pravilnimi ali napačnimi odgovori in da se je uspešnost kandidatov ocenjevala glede na uspešnost drugih kandidatov. Primerneje bi bilo, če bi Parlament navedel, da je bil preizkus sestavljen iz razgovora (namesto da bi govoril o preizkusu, ki ni bil povsem objektiven) na podlagi točk, navedenih v razpisu natečaja. Vendar dejstvo, da je Parlament izbor, opravljen v obravnavani zadevi, opisal nepopolno, ne pomeni, da je bil sam izbirni postopek napačen.

2 Domnevno nejasen in nezadostno obrazložen odgovor

2.1 Pritožnik je v svoji pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je služba Parlamenta za natečaje poslala nejasen in neustrezno utemeljen odgovor na njegovo pismo z dne 11. marca 2004 v zvezi z ustnim preizkusom.

2.2 Parlament je v svojem mnenju ugotovil, da je njegova služba za natečaje v pismu z dne 25. marca 2004 pritožniku posredovala pojasnila v zvezi z njegovo oceno 19/40. V tem dopisu je Parlament potrdil oceno in poudaril, da je natečajna komisija ocenila uspešnost na podlagi vnaprej določenih meril, ki so se enako uporabljala za vse kandidate.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah in dodatnih pripombah trdil, da pismo z dne 25. marca 2004 in odgovor Parlamenta na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah ne obravnavata tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki jih je izpostavil v pismu z dne 11. marca 2004.

2.4 Varuh ugotavlja, da je pritožnik v svojem šeststranskem pismu z dne 11. marca 2004 izrazil svoje ugovore zoper oceno 19/40, ki jo je prejel. Podrobno je opisal odgovore, ki jih je podal na ustnem preizkusu, in na tej podlagi zaprosil za ponovno preučitev ustnega preizkusa in uvrstitev svojega imena na rezervni seznam. Pritožnik je poleg tega zahteval razčlenitev ocen (v zvezi z njim in drugimi kandidati) ter ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa.

2.5 V svojem odgovoru z dne 25. marca 2004 je služba Parlamenta za natečaje potrdila pritožnikovo oceno 19/40 na ustnem preizkusu in opozorila na del razpisa natečaja, ki se nanaša na vsebino ustnega preizkusa. Parlament je v istem odgovoru navedel tudi, da je izbirna komisija ocenila uspešnost kandidatov na podlagi vnaprej določenih meril, ki so se enako uporabljala za vse kandidate. Parlament je sklenil, da je odbor ob upoštevanju vseh meril lahko zagotovil, da je bilo ocenjevanje opravljeno na najbolj objektiven način, tako da je lahko izbral tiste kandidate, ki so najprimernejši za opravljanje nalog, opisanih v razpisu natečaja.

2.6 Varuh ugotavlja, da je pritožnikovo pismo z dne 11. marca 2004 vsebovalo dva glavna vidika, in sicer (i) zahtevo po nekaterih informacijah in (ii) zahtevo po ponovni preučitvi rezultatov njegovega ustnega preizkusa.

2.7 V zvezi s prvim vidikom varuh človekovih pravic ugotavlja, da je v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti sporočanje ocen, pridobljenih na različnih testih, zadostna obrazložitev odločitev izbirne komisije(3). Po drugi strani ima v skladu z navedeno sodno prakso kandidat, ki to izrecno zahteva, pravico pridobiti pojasnila o točkah, ki niso ocena njegove uspešnosti, kot je na primer potek postopka(4).

2.8 V tem primeru se zdi, da je bil odgovor službe Parlamenta za natečaje z dne 25. marca 2004 precej splošen odgovor, ki ni vseboval nobenih dodatnih konkretnih informacij, ki bi bile lahko koristne za pritožnika. V odgovoru na primer niso bile navedene informacije o domnevni razčlenitvi in ponderiranju ocen na ustnem preizkusu, ki jih je zahteval pritožnik. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament v okviru preiskave pritožbe podal dodatna pojasnila v svojem mnenju in dodatnem odgovoru ter med pregledom v zvezi z zahtevami pritožnika. Glede na ta pojasnila, ki so obravnavana v točkah 3 in 4 tega sklepa, varuh človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave tega vidika pritožbe.

2.9 Vendar pa varuh človekovih pravic v zvezi z zahtevo pritožnika, da se njegov ustni preizkus ponovno preuči, ugotavlja naslednje:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da se zahteve, ki jih predložijo državljani, ustrezno obravnavajo ter da je odgovor jasen in ustrezno utemeljen. V obravnavanem primeru je pritožnik v dopisu z dne 11. marca 2004 zaprosil za ponovno preučitev rezultata ustnega preizkusa. Pritožnik je v svoji zahtevi podrobno opisal vprašanja, ki so mu bila zastavljena, in odgovore, ki jih je dal na ustnem preizkusu. Vendar Parlament v svojem odgovoru z dne 25. marca 2004 ni obravnaval zahteve pritožnika. Namesto tega se je Parlament omejil na ponovitev odločitve, sprejete na podlagi prvotne ocene pritožnikovega ustnega preizkusa, ki jo je opravila izbirna komisija. V odgovoru Parlamenta z dne 25. marca 2004 pritožnik torej ni bil obveščen, ali so bili elementi, ki jih je predložil, upoštevani in ali so bile na tej podlagi ponovno preučene ocene, ki jih je prejel na ustnem preizkusu. Glede na to, da je te ocene dodelila natečajna komisija, bi morala slednja te ocene ponovno preučiti. Vendar pa v pismu Parlamenta z dne 25. marca 2004 sploh ni omenjeno, ali je Parlament izbirni komisiji predložil pritožnikovo zahtevo za ponovno preučitev. Varuhinja človekovih pravic meni, da je v primeru, ko je bil opravljen samo en ustni preizkus z eno samo oceno, ki predstavlja splošno oceno uspešnosti preizkusa, še posebej pomembno, da Parlament ustrezno obravnava zahteve za ponovno preučitev, kot je tista, ki jo je vložil pritožnik. Ker pismo Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni vsebovalo nobenih informacij o tem, kako je bila obravnavana zahteva za ponovno preučitev, je bilo torej neustrezno obrazloženo. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa v nadaljevanju podaja kritično oceno.

3 Predlog za ponovno preučitev ustnega preizkusa

3.1 Pritožnik je trdil, da bi bilo treba njegovo uspešnost na ustnem preizkusu pregledati in njegovo ime uvrstiti na rezervni seznam zadevnega natečaja.

3.2 Parlament je v svojem mnenju ugotovil, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve izbirne komisije. V obravnavanem primeru ni bila ugotovljena nobena nepravilnost, poleg tega pa je komisija upoštevala razpis natečaja in zagotovila enako obravnavanje kandidatov.

3.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Parlamenta vztrajal pri svoji trditvi in navedel, da bi bilo treba njegovo ime dodati na rezervni seznam. Nato je poudaril, da so bili na rezervnem seznamu, objavljenem v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004, namesto šestih kandidatov, kot je bilo določeno v razpisu natečaja, samo štirje kandidati. Pritožnik je navedel, da izbirna komisija ni upoštevala njegovih obsežnih več kot desetletnih poklicnih izkušenj na področju požarne varnosti in dejstva, da je imel magisterij s specializacijo na področju preprečevanja/zagotavljanja nevarnosti požara in panike.

3.4 Parlament je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah poudaril, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so le štirje uspešni kandidati od največ šestih, ki so bili predvideni, prejeli zahtevano število točk, kot je določeno v razpisu natečaja.

3.5 Pritožnik je v dodatnih pripombah vztrajal pri svoji zahtevi, da se njegovo ime doda na seznam uspešnih kandidatov.

3.6 Varuh človekovih pravic na podlagi razpisa natečaja ugotavlja, da je bil ustni preizkus edini preizkus natečaja. V razpisu natečaja je bil ustni preizkus opisan tako:

„Kandidatis seznama iz oddelka VI(5) bodo povabljeni na ustni preizkus, da bo lahko natečajna komisija v skladu z merili, ki jih je predhodno določila,:

- oceni znanje, veščine in primernost kandidatov za opravljanje nalog iz oddelka II "Opis delovnega mesta" in za delo v evropski instituciji ter

- preverjanje kandidatovega znanja uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2)).

Najdaljši dovoljeni čas: Čez eno uro. Označevanje: 0 do 40 točk. Kandidati, ki bodo dosegli manj kot 24 točk, bodo izločeni.

Varuh poleg tega ugotavlja, da je bilo v točki IX razpisa natečaja („Uvrstitevna seznam primernih kandidatov“)določeno, da „seznamprimernih kandidatov vsebuje imena šestih najboljših kandidatov, razvrščenih po uspešnosti, z najvišjim skupnim številom točk v postopku (ocena kvalifikacij in preizkusi)“.

3.7 Varuh ugotavlja, da je služba Parlamenta za natečaje v pismu z dne 12. februarja 2004 pritožnika obvestila, da je na ustnem preizkusu dosegel oceno 19/40, da je bila ocena 24/40 najnižja zahtevana ocena in da zato njegovega imena ni bilo mogoče vključiti na rezervni seznam. Varuh nadalje ugotavlja, da je bil rezervni seznam za ta natečaj, ki je vseboval imena štirih kandidatov, odobren 9. januarja 2004 in objavljen v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004.

3.8 V zvezi z izjavo Parlamenta, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve izbirne komisije, želi varuh človekovih pravic poudariti, da se zdi, da ta izjava v okviru te preiskave ni pomembna. Varuh človekovih pravic opozarja, da imajo državljani, ki menijo, da so odločitve izbirne komisije nepoštene, možnost, da se obrnejo bodisi na varuha človekovih pravic bodisi na Sodišče za uslužbence (prej Sodišče prve stopnje).

3.9 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti ocene natečajne komisije na natečaju pri ocenjevanju znanja in sposobnosti kandidatov izraz vrednostne sodbe. Tako spadajo v široko diskrecijsko pravico, ki jo ima odbor, in so lahko predmet nadzora sodišč Skupnosti le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo odbora(6). Varuh človekovih pravic meni, da je primerno uporabiti isti standard pri preučevanju pritožb o nepravilnostih na zadevnem področju.

3.10 V zvezi s to zadevo varuh človekovih pravic ugotavlja, da je edina posebna točka, na katero se je pritožnik skliceval v tem okviru, dejstvo, da so bila na rezervnem seznamu, objavljenem v Uradnem listu, imena samo štirih kandidatov namesto šestih, kot je navedeno v razpisu natečaja. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je bilo samo pet prošenj, vloženih pri Parlamentu, ocenjenih kot dopustnih. Zato je bilo objektivno nemogoče doseči število šestih kandidatov, ki je bilo prvotno predvideno v razpisu natečaja. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da je treba točko IX razpisa natečaja, ki se je nanašalana „šest najboljših kandidatov, razvrščenih po uspešnosti, z najvišjim skupnim številom točk v postopku (ocena kvalifikacij in preizkusi)“,očitno brati v povezavi z zadnjim stavkom točke VIII razpisa natečaja, v katerem je bilo navedeno, da „bodokandidati, ki bodo dosegli manj kot 24 točk, izločeni“. Iz odgovora Parlamenta na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah je bilo razvidno, da na sedanjem natečaju kombinacijo teh dveh pogojev izpolnjujejo največ štirje kandidati. To je bilo potrjeno tudi z inšpekcijskim pregledom in pojasnili, ki jih je v zvezi s tem podal uradnik Parlamenta. Pokazalo se je, da so sprva le štirje kandidati, po pritožbi pritožnika pa jih je pet izpolnjevalo merila za sprejem in so bili povabljeni na ustni preizkus. To pojasnjuje, zakaj je rezervni seznam glede na to, da pritožnik ni opravil ustnega preizkusa, vseboval le imena štirih kandidatov.

3.11 Varuh človekovih pravic meni, da mu pritožnik ni predložil dodatnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je izbirna komisija storila očitno napako pri presoji. Opravljeni inšpekcijski pregled prav tako ni prinesel nobenih dodatnih informacij v zvezi s tem. Varuh človekovih pravic zato meni, da pritožnik ni dokazal, da je odbor očitno kršil pravila, ki urejajo njegovo delo. Zato ni bil ugotovljen noben primer nepravilnosti.

3.12 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil v tem primeru natečaj omejen na ustni preizkus in da je poročilo izbirne komisije vsebovalo le ocene, ki jih je komisija dodelila kandidatom. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo koristno v nadaljevanju podati dodatno pripombo.

4 Zahteva za podrobne informacije o ocenah, ki so jih dosegli kandidat in drugi kandidati

4.1 Pritožnik je zahteval, da se mu zagotovi (i) jasna utemeljitev njegovih ocen; (ii) razčlenitev svojih ocen na ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa; (iii) podatke o skupnem številu kandidatov; (iv) njihove oznake; in (v) pravilnih odgovorov.

4.2 Parlament je v svojem mnenju opozoril, da je javni natečaj sestavljen samo iz enega testa, ustnega testa, za katerega je pritožnik prejel 19/40 točk. Poleg ocenjevanja znanja in sposobnosti kandidatov je bil cilj testa oceniti sposobnost kandidatov za opravljanje zadevnih nalog v evropski instituciji in njihovo znanje jezikov EU. Preizkus torej ni bil povsem objektiven in je vključeval pravilne ali napačne odgovore, temveč je bil namenjen oceni uspešnosti vsakega kandidata v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov. Parlament zato ni mogel izpolniti pritožnikove zahteve, naj pritožniku posreduje „pravilne“ odgovore na vprašanja.

Kar zadeva pritožnikovo zahtevo za utemeljitev njegovih ocen, se je Parlament skliceval na člen 6 Priloge III h kadrovskim predpisom, ki jasno določa, da je delo izbirne komisije tajno. Parlament je dodal, da so sodišča Skupnosti večkrat potrdila, da sporočanje pridobljene ocene zadostuje za obveščanje kandidata o oceni odbora o njihovi uspešnosti.

V zvezi z zahtevo pritožnika, da se ga obvesti o ocenah drugih kandidatov, je Parlament navedel, da se te informacije štejejo za osebne podatke, ki jih zajema Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov(7) ("Uredba 45/2001"). Vendar je Parlament pritožnika napotil na rezultate, ki so bili objavljeni v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004.

V zvezi s pritožnikovo zahtevo po seznanitvi s skupnim številom kandidatov je Parlament navedel, da so te informacije vsebovane v točki VI razpisa natečaja. Parlament je poleg tega pojasnil, da glede na to, da je bil ustni preizkus izločilen, število kandidatov, povabljenih na ustni preizkus, ni imelo odločilne vloge pri določanju, kdo je bil uvrščen na rezervni seznam.

4.3 Parlament je v odgovoru na prvo od dveh vprašanj, ki jih je varuh človekovih pravic postavil v okviru nadaljnjih preiskav, navedel, da izbirna komisija pripisuje enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za naloge iz oddelka II "Opis delovnega mesta" razpisa natečaja, pa tudi njihovi sposobnosti za delo v instituciji EU in znanju jezikov.

Parlament je v odgovoru na drugo vprašanje varuha človekovih pravic navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov, pet kandidatov pa je bilo sprejetih na ustni preizkus. Parlament je poleg tega poudaril, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so le štirje uspešni kandidati od največ šestih, ki so bili predvideni, na ustnem preizkusu dosegli zahtevano število točk, kot je določeno v razpisu natečaja.

4.4 Med pregledom spisa je navzoči uradnik Parlamenta pojasnil, da obstaja samo en dokument z ocenami, ki so jih kandidati dosegli na ustnem preizkusu, ni pa ocenjevalnih listov ali zapisnikov ustnega preizkusa. Predstavniki varuha človekovih pravic so podrobno pregledali dva dokumenta, in sicer (1) dokument z naslovom „(XXX)– Tableau de cotation des titres“,ki ga je pripravila izbirna komisija in je vseboval podrobno oceno poklicnih izkušenj pritožnika; in (2) končno poročilo izbirne komisije organu za imenovanja z dne 9. januarja 2004 (in priloge). V poglavju I („Pripustitevà concourir“)končnega poročila je bilo obravnavano vprašanje pripustitve 388 kandidatov k natečaju, pri čemer je bilo poudarjeno, da so na začetku štirje in po tem, ko je pritožnik izpodbijal svojo izključitev, pet kandidatov od 388 kandidatov izpolnjevali merila za pripustitev iz razpisa natečaja. Poglavje III („Epreuvesorales obligatoires“)končnega poročila je obravnavalo ocenjevanje ustnih preizkusov in se sklicevalo na Prilogo 9, ki je vsebovala končne in skupne ocene kandidatov. Edini stavek, ki se je nanašal na oceno kot tako, je bil: „Aufur [et] à mesure de leur déroulement, le žirija a procédé à la cotation des épreuves orales dont les résultats figurent au tableau en Annexe 9“. Predstavniki varuha človekovih pravic so vprašali, ali je poleg tega enotnega splošnega stavka v tem poročilu in ocen kandidatov, navedenih v Prilogi 9 k poročilu, na voljo še kakšen drug dokument v zvezi z oceno ustnih preizkusov kandidatov. Uradnik Parlamenta je izjavil, da temu ni tako in da so bili predstavnikom varuha človekovih pravic predloženi vsi razpoložljivi dokumenti.

4.5 Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o inšpekcijskem pregledu vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je, da ni bilo dokazov v zvezi z oceno njegovega ustnega preizkusa, ki bi vzbudili pomisleke glede morebitnega samovoljnega obravnavanja, saj tak pristop omogoča naložitev končne ocene brez utemeljitve.

4.6 V zvezi z informacijami, ki jih je zahteval pritožnik, je varuh človekovih pravic prišel do naslednjih ugotovitev:

4.7 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu zagotovijo (i) jasna utemeljitev njegovih ocen ter (ii) razčlenitev njegovih ocen na ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je služba Parlamenta za natečaje pritožniku za njegovo uspešnost na ustnem preizkusu sporočila enotno oceno 19/40. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem ugotavlja, da je Parlament pojasnil, da zadevni ustni preizkus ni spadal v kategorijo odgovorov na preizkuse, ki bi jih bilo mogoče oceniti kot pravilne ali nepravilne. Parlament je v odgovoru na vprašanje varuha človekovih pravic pojasnil tudi, da je izbirna komisija pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za naloge iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ razpisa natečaja, pa tudi njihovi sposobnosti za delo v instituciji EU in znanju jezikov. Na podlagi tega so kandidati prejeli skupno oceno. Pojasnil je tudi, da je ocenjevanje na ustnih preizkusih vedno rezultat primerjave dosežkov posameznih kandidatov. Iz pregleda spisa in predloženih dodatnih pojasnil je bilo razvidno, da je bila za uspešnost vsakega kandidata na ustnem preizkusu dejansko dodeljena le ena končna ocena, ne pa tudi posamezni ocenjevalni list, kaj šele razčlenitev skupne ocene ustnega preizkusa. Varuh meni, da pritožnikove trditve ne morejo uspeti, ker, kot je potrdil inšpekcijski pregled, ni bilo dodatnih informacij, ki bi mu jih bilo mogoče posredovati. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bil ugotovljen noben primer nepravilnosti.

4.8 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu zagotovijo (iii) informacije o skupnem številu kandidatov, ni jasno, ali je pritožnik pomenil skupno število kandidatov za natečaj ali skupno število kandidatov, sprejetih na ustni preizkus. Vendar varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament v svojem dodatnem odgovoru in med pregledom predložil informacije o obeh vidikih, saj je navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov in da je bilo na ustni preizkus sprejetih pet kandidatov. Glede na dodatne informacije, ki jih je predložil Parlament, varuhinja človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom primera.

4.9 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu posredujejo (iv) ocene drugih kandidatov, varuh človekovih pravic poudarja, da so te ocene osebni podatki, ki jih zajema Uredba 45/2001. V prejšnjih primerih je varuh človekovih pravic menil, da ni seznanjen z nobenim pravilom, ki bi institucijo zavezovalo k objavi ocen drugih kandidatov(8). Zadostuje, da Parlament objavi seznam primernih kandidatov v Uradnem listu, kar je storil v obravnavani zadevi. Zato v zvezi s tem vidikom pritožnikove trditve ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.

4.10 Kar zadeva pritožnikovo zahtevo, da se mu zagotovijo (v) pravilni odgovori na ustni preizkus, varuh človekovih pravic na podlagi razpisa natečaja in mnenja Parlamenta ugotavlja, da ustni preizkus ni bil sestavljen iz niza vnaprej določenih vprašanj, na katera so morali kandidati pravilno odgovoriti, temveč iz razgovora, namenjenega celoviti oceni znanja in spretnosti kandidatov. V teh okoliščinah je treba pritožnikov zahtevek zavrniti. Zato v zvezi s tem ni bil ugotovljen noben primer nepravilnosti.

5 Sklepne ugotovitve

5.1 Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi z očitkom pritožnika je treba podati naslednjo kritično oceno:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da se zahteve, ki jih predložijo državljani, ustrezno obravnavajo ter da je zagotovljen odgovor jasen in ustrezno utemeljen. V obravnavanem primeru je pritožnik v dopisu z dne 11. marca 2004 zaprosil za ponovno preučitev rezultata ustnega preizkusa. Pritožnik je v svoji zahtevi podrobno opisal vprašanja, ki so mu bila zastavljena, in odgovore, ki jih je dal na ustnem preizkusu. Vendar Parlament v svojem odgovoru z dne 25. marca 2004 ni obravnaval zahteve pritožnika. Namesto tega se je Parlament omejil na ponovitev odločitve, sprejete na podlagi prvotne ocene pritožnikovega ustnega preizkusa, ki jo je opravila izbirna komisija. V odgovoru Parlamenta z dne 25. marca 2004 pritožnik torej ni bil obveščen, ali so bili elementi, ki jih je predložil, upoštevani in ali so bile na tej podlagi ponovno preučene ocene, ki jih je prejel na ustnem preizkusu. Glede na to, da je te ocene dodelila natečajna komisija, bi morala slednja te ocene ponovno preučiti. Vendar pa v pismu Parlamenta z dne 25. marca 2004 sploh ni omenjeno, ali je Parlament izbirni komisiji predložil pritožnikovo zahtevo za ponovno preučitev. Varuhinja človekovih pravic meni, da je v primeru, ko je bil opravljen samo en ustni preizkus z eno samo oceno, ki predstavlja splošno oceno uspešnosti preizkusa, še posebej pomembno, da Parlament ustrezno obravnava zahteve za ponovno preučitev, kot je tista, ki jo je vložil pritožnik. Ker pismo Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni vsebovalo nobenih informacij o tem, kako je bila obravnavana zahteva za ponovno preučitev, je bilo torej neustrezno obrazloženo. To je primer nepravilnosti.

5.2 Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno prizadevati si za sporazumno rešitev zadeve.

Varuhinja človekovih pravic je zato primer zaključila.

NADALJNJI PREGLED

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil natečaj, na katerem je sodeloval pritožnik, omejen na ustni preizkus in da je poročilo izbirne komisije vsebovalo le ocene, ki jih je komisija dodelila kandidatom. V takih okoliščinah je skoraj nemogoče ugotoviti, ali je izbirna komisija očitno kršila pravila, ki urejajo njeno delo, vsaj kar zadeva oceno uspešnosti kandidatov, ki jo opravi komisija. Varuhu človekovih pravic bi bilo zato v pomoč, če bi lahko Parlament v primerih, kot je obravnavani, v katerem je natečaj sestavljen samo iz ustnega preizkusa, izbirne komisije spodbudil, naj podrobneje dokumentirajo svoje ocene kandidatov. Zdi se, da to ne bi povzročilo neznosnega bremena dodatnega dela, zlasti če je, kot v obravnavani zadevi, število kandidatov, ki se udeležijo ustnega preizkusa, omejeno.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Parlamenta.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2001, L 8, str. 1.

(2) V tem oddelku razpisa natečaja je določeno, da se z ustnim preizkusom „ocenijoznanje, spretnosti in primernost kandidatov za opravljanje nalog iz oddelka II ‚Opis delovnega mesta‘ in za delo v evropski instituciji ter njihovo znanje uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2))“.

(3) Zadeva T-294/03 Gibault proti Komisiji, sodba z dne 31. maja 2005, še neobjavljena, točka 39; Zadeva T-53/00, Angioli proti Komisiji, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točke 67 do 69.

(4) Zadeva T-125/95, Belhanbel proti Komisiji, RecFP, str. I-A-39 in II-115, točka 32.

(5) To je seznam 15 najboljših kandidatov, izbranih za pristop k ustnim preizkusom na podlagi točk, ki so jih kandidati prejeli za kvalifikacije.

(6) Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2005 v zadevi Le Voci proti Svetu, T-371/03, ZOdl. JU, str. II-971; Zadeva T-102/98, Papadeas proti Odboru regij, RecFP, str. I-A-211 in II-1091, točka 54; Zadeva T-95/98, Gogos proti Komisiji, RecFP, str. I-A-51 in II-219, točka 36; Zadeva T-193/00, Felix proti Komisiji, RecFP, str. I-A-23 in II-101, točka 36.

(7) UL 2001, L 8, str. 1.

(8) Glej na primer osnutek priporočila varuha človekovih pravic v pritožbi 341/2001/BB, točka 2.3 (http://www.ombudsman.europa.eu/recommen/en/010341.htm).