Strasbourg, 3. aprila 2007

Spoštovani gospod X,

junija 2004 ste se pritožili Evropskemu varuhu človekovih pravic v zvezi z vašim sodelovanjem na ustnem preizkusu javnega natečaja, ki ga je organiziral Evropski parlament.

Dne 20. junija 2004 sem pritožbo posredoval predsedniku Parlamenta. Parlament je svoje mnenje poslal 22. oktobra 2004. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. novembra 2004.

Dne 17. maja 2005 ste mi poslali elektronsko pošto in dopis, v katerem ste me povprašali o obravnavi vaše pritožbe. Z elektronsko pošto z dne 23. maja 2005 vam je odgovoril moj urad. S povratnim elektronskim sporočilom z dne 24. maja 2005 ste se zahvalili mojemu uradu.

Predsedniku Parlamenta sem 31. januarja 2006 poslal pismo z nadaljnjimi preiskavami, v katerem sem ga pozval, naj mi do 28. februarja 2006 posreduje dodatne informacije v zvezi z zadevo. O tem sem vas obvestil v pismu z istega dne. Parlament je v pismu z dne 27. februarja 2006 zaprosil za podaljšanje roka za predložitev odgovora na mojo zahtevo po dodatnih informacijah do 31. marca 2006. Z dopisom z dne 13. marca 2006 sem ugodil temu zahtevku in vas o tem obvestil z dopisom z istega dne. Parlament je 6. aprila 2006 poslal odgovor v angleščini, 26. aprila 2006 pa prevod v grščino. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 15. junija 2006.

oktobra 2006 sem pisal predsedniku Parlamenta s prošnjo za vpogled v spis zadeve. Obvestil sem vas v pismu istega dne.

Pregled so 5. decembra 2006 opravile moje službe. decembra 2006 sem Parlamentu poslal kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu in vas obvestil, da lahko na zahtevo dobite tudi kopijo poročila. Dne 12. januarja 2007 vam je moj urad, prav tako po elektronski pošti, poslal kopijo mojega dopisa z dne 21. decembra 2006.

Dne 15. januarja 2007 ste me zaprosili za kopijo poročila o inšpekcijskem pregledu, ki sem vam ga poslal 17. januarja 2007 (po pošti in elektronski pošti), z zahtevo, da do 15. februarja 2007 predložite svoje pripombe. Svoje pripombe ste poslali po pošti 16. februarja 2007 in po elektronski pošti 18. februarja 2007.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

Opravičujem se za čas, ki je bil potreben za obravnavo vaše pritožbe.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so upoštevna naslednja dejstva:

Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju, ki ga je organiziral Evropski parlament. Pritožnik se je udeležil ustnih preizkusov 9. januarja 2004. Služba Parlamenta za natečaje je z dopisom z dne 12. februarja 2004 pritožnika obvestila, da je na ustnem preizkusu dosegel le 19/40 točk (najmanj zahtevano najmanjše število točk je 24/40) in da zato njegovega imena ni mogoče vključiti na rezervni seznam.

Z dopisom z dne 11. marca 2004 je pritožnik izpodbijal ta rezultat in zahteval ponovno preučitev svojega ustnega preizkusa. Poleg tega je zahteval razčlenitev ocen in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Zahteval je tudi, da se njegovo ime uvrsti na rezervni seznam. Služba Parlamenta za natečaje je v pismu z dne 25. marca 2004 odgovorila na to, kar je pritožnik dojemal kot nejasen in neustrezno utemeljen način, ter potrdila ocene, ki jih je dosegel pritožnik. Služba Parlamenta za natečaje je navedla, da je natečajna komisija ob upoštevanju vseh meril lahko zagotovila, da je bila ocena opravljena na najbolj objektiven način, tako da je lahko izbrala tiste kandidate, ki so najbolj primerni za opravljanje nalog, opisanih v razpisu natečaja. Vendar služba za natečaje pritožnika ni obvestila o razčlenitvi njegovih ocen in o odstotku ocen, dodeljenih vsakemu predmetu ustnega preizkusa. Pritožnik ni dobil nobene utemeljitve za to, kar je štel za nerazumljivo nizko oceno, ki jo je dosegel.

Pritožnik je menil, da je končni rezultat popolnoma nepravičen. Navedel je, da je jasno in natančno odgovoril na vprašanja, postavljena v zvezi z njegovim življenjepisom ter v zvezi z razlikovanjem med preprečevanjem nevarnosti požara in ureditvijo proti njim. Pritožnik je poleg tega navedel, da (i) je še posebej zlahka odgovoril na vprašanja v zvezi z izvajanjem ukrepov požarne varnosti; (ii) jasno dokazal svoje znanje o EU; ter (iii) tekoče govorila v angleščini in francoščini o izpostavljenih temah.

Pritožnik je 1. junija 2004 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Pritožnik je trdil, da je služba Parlamenta za natečaje poslala nejasen in neustrezno utemeljen odgovor na njegov dopis z dne 11. marca 2004 v zvezi z ustnim preizkusom, in trdil, (i) da bi bilo treba njegovo uspešnost na ustnem preizkusu ponovno preučiti in njegovo ime vključiti na rezervni seznam natečaja ter (ii) da bi mu bilo treba zagotoviti (a) jasno utemeljitev njegovih ocen; (b) razčlenitev njegovih ocen na ustnem preizkusu; (c) ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa; (d) informacije o skupnem številu kandidatov in njihovih ocenah; in (e) pravilnih odgovorov.

Poizvedba

Mnenje Parlamenta

Parlament je v svojem mnenju povzel naslednje pripombe:

Pritožnik je z dopisom z dne 11. marca 2004 izpodbijal odločitev, da se njegovo ime ne vključi na rezervni seznam, in zahteval pojasnila v zvezi z njegovo oceno (19/40) na ustnem preizkusu. Te informacije je pritožniku posredovala služba Parlamenta za natečaje v dopisu z dne 25. marca 2004, ki je bil vključen v pritožnikov spis.

V istem dopisu z dne 11. marca 2004 se je pritožnik pritožil, da natečajna komisija ni upoštevala njegovih poklicnih izkušenj, in izpodbijal ocene, ki mu jih je natečajna komisija dodelila za ustni preizkus. Parlament je v dopisu z dne 25. marca 2004 potrdil ocene in poudaril, da je odbor ocenil njegovo uspešnost na podlagi vnaprej določenih meril, ki so se enako uporabljala za vse kandidate.

Parlament je opozoril, da je javni natečaj sestavljen iz enega samega testa, in sicer ustnega testa, katerega cilj je poleg ocenjevanja znanja in sposobnosti kandidatov oceniti sposobnost kandidatov za opravljanje zadevnih nalog v evropski instituciji in njihovo znanje jezikov EU. Po definiciji je jasno, da preizkus ni bil objektiven in je vključeval pravilne ali nepravilne odgovore, temveč je bil namenjen ocenjevanju uspešnosti vsakega posameznega kandidata glede na uspešnost drugih kandidatov. Parlament tako ni mogel izpolniti pritožnikove zahteve, da pritožniku sporoči „pravilne“ odgovore na vprašanja.

Pritožnik je zahteval tudi ocene, pridobljene na „ustnih preizkusih“. Vendar je pritožnik, kot mu je bilo sporočeno v dopisu z dne 12. februarja 2004 in potrjeno v dopisu z dne 25. marca 2004, opravil le en ustni preizkus, za katerega je dobil 19/40 točk.

Pritožnik je poleg tega želel pridobiti utemeljitev za ocene, ki mu jih je dodelila izbirna komisija. Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom jasno določa, da je delo natečajnih komisij tajno. Sodišča Skupnosti so večkrat potrdila tajnost teh postopkov, pri čemer so poudarila tudi, da posredovanje pridobljene ocene zadostuje za obveščanje kandidata o oceni njegovega dela, ki jo opravi odbor.

Pritožnik je prav tako želel poznati ocene drugih kandidatov. Te informacije so se štele za osebne podatke, ki jih zajema Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (1). Uprava Parlamenta tako ni mogla izpolniti zahteve pritožnika. Vendar je pritožnik lahko pregledal rezultate, ki so bili objavljeni v Uradnem listu.

V zvezi z zahtevo pritožnika po seznanitvi s številom kandidatov, pripuščenih k ustnemu preizkusu, so te informacije navedene v točki VI razpisa natečaja. Ker je bil ustni preizkus izločilen, število kandidatov, povabljenih na ustni preizkus, ni imelo odločilne vloge pri ugotavljanju, kdo je bil uvrščen na rezervni seznam. Pritožnik ni bil vključen na rezervni seznam, ker so bile njegove ocene nižje od najmanjšega števila točk (24/40), navedenega v razpisu natečaja.

Kar zadeva pritožnikovo zahtevo, da se njegovo ime doda na rezervni seznam, je Parlament ugotovil, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve natečajne komisije. V obravnavanem primeru ni bila ugotovljena nobena nepravilnost. Odbor je spoštoval razpis natečaja in zagotovil enako obravnavo kandidatov.

Kar zadeva pritožnikovo izjavo, da ocene, ki jih je prejel, ne odražajo njegove uspešnosti, je Parlament opozoril, da mora natečajna komisija upoštevati uspešnost drugih kandidatov in se opreti izključno na objektivne elemente, ne pa na subjektivne ocene, ki so jih predložili sami kandidati.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da je bil neupravičeno in nepregledno izključen z rezervnega seznama.

Nato je navedel, da dopis z dne 25. marca 2004, ki ga je poslala služba za natečaje, ne odgovarja na tehnična in znanstvena vprašanja, ki jih je izpostavil v dopisu z dne 11. marca 2004, ampak je le splošen odgovor. Natančneje, pritožnik je v zadnjenavedenem dopisu navedel, da natečajna komisija ni upoštevala njegovih več kot desetletnih bogatih poklicnih izkušenj na področju požarne varnosti, kar dokazuje dejstvo, da je pritožnik magistriral s specializacijo na področju preprečevanja/zagotavljanja tveganj požarov in panike.

Pritožnik je navedel, da je neverjetno, kako je mogoče trditi, da natečaj ni temeljil na objektivnih preskusih, temveč na subjektivnih merilih. Pritožnik se je poleg tega spraševal, kako je mogoče, da tako pomembna konkurenca v zvezi s požarno varnostjo v Parlamentu ne vključuje preizkusa s pravilnimi ali nepravilnimi odgovori.

Čeprav je Parlament navedel, da je pritožnik sodeloval le pri enem ustnem preizkusu, je poudaril, da je preizkus vseboval različne teme za preizkus, kot je določeno v oddelku VIII razpisa natečaja (2). Pritožnik je navedel, da je zato upravičeno zaprosil za razčlenitev svoje ocene po posameznih temah natečaja, in sicer (i) tehničnem predmetu požarne varnosti; (ii) evropska vprašanja in (iii) tuji jeziki.

Pritožnik je navedel, da bi morala utemeljitev znamke, ki jo je pridobil, temeljiti predvsem na objektivnih podatkih, kot so tisti, ki jih je predložil v dopisu z dne 11. marca 2004, na katerega ni prejel odgovora. Pritožnik je trdil, da bi moral biti obveščen o tem, zakaj je bila njegova uspešnost ocenjena kot tako slaba v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov.

Pritožnik je poudaril, da ne zahteva razveljavitve natečaja, temveč dopolnitev rezervnega seznama z dodajanjem svojega imena, pri čemer je poleg tega poudaril, da so bili na rezervnem seznamu, objavljenem v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004, namesto šestih kandidatov, kot je določeno v razpisu natečaja, samo štirje kandidati.

Glede na to, da je odločitev natečajne komisije temeljila na neobjektivnih merilih, se je pritožnik spraševal, na podlagi katerih meril je Parlament ugotovil, da ni prišlo do kršitve zakonitosti in da komisija ni storila nobene napake.

Nazadnje je pritožnik opozoril na po njegovem mnenju protislovno mnenje Parlamenta, ki je po eni strani navedel, da mora izbirna komisija svojo odločitev utemeljiti izključno na objektivnih merilih, po drugi strani pa je trdil, da natečaj ni objektiven preizkus s pravilnimi ali nepravilnimi odgovori. Poleg tega so bili ugovori pritožnika neupravičeno opisani kot "subjektivne" ocene, čeprav so temeljili na tehnično in znanstveno utemeljenih objektivnih podatkih.

Nadaljnje preiskave
Zahteva varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah

Po skrbni preučitvi mnenja Parlamenta in pripomb pritožnika je varuh človekovih pravic menil, da so potrebne nadaljnje preiskave. Zato je 31. januarja 2006 pisal Parlamentu in ga prosil za informacije o naslednjih dveh vprašanjih:

1. Pritožnik trdi, da bi mu bilo treba dati razčlenitev ocen na ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Parlament je v svojem mnenju navedel, da ne more sporočiti podrobnosti, saj je bil opravljen le en ustni preizkus. V točki VIII razpisa natečaja je bilo določeno, da mora ustni preizkus natečajni komisiji omogočiti, da „oceni kandidatovo znanje, spretnosti in primernost za opravljanje nalog iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ in za delo v evropski instituciji“ter da „preizkusi kandidatovo znanje uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2)“. Zato se ne zdi izključeno, da je natečajna komisija pri dogovarjanju o oceni kandidata razlikovala med različnimi vidiki, na primer med kandidatovim znanjem, spretnostmi in primernostjo ter njegovim znanjem jezikov. Varuhinja človekovih pravic je zato Parlament pozvala, naj mu posreduje podrobnejše informacije o tem, kako je natečajna komisija ocenjevala uspešnost kandidatov.
2. Varuh človekovih pravic je Parlament prosil, naj ga obvesti, (i) koliko prijav je prejel za javni natečaj in (ii) koliko kandidatov je sodelovalo na ustnem preizkusu.

Odgovor Evropskega parlamenta

Parlament je v svojem odgovoru navedel naslednje pripombe:

(1) Parlament je v zvezi s prvim vprašanjem ugotovil, da je natečajna komisija upoštevala razpis natečaja in kandidate ocenila na podlagi predhodno določenih meril, ki se enako uporabljajo za vse kandidate. Natečajna komisija je zato pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za opravljanje nalog iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ razpisa natečaja, njihovi usposobljenosti za delo v instituciji EU in njihovemu znanju jezikov.

V razpisu natečaja je bila določena vrsta pogojev, ki so bili opisani v oddelku I(1), drugi pododstavek, in sicer: „Za delo administrativnega asistenta boste potrebovali splošno znanje, poznavanje Skupnosti, dobre pisne spretnosti, sposobnost analiziranja in povzemanja problemov ter sposobnost upravljanja majhnih kadrovskih enot. Potrebovali boste tudi veliko predanosti (za obvladovanje nerednega delovnega časa), prilagodljivost, sposobnost obvladovanja različnih delovnih obremenitev in sposobnost za timsko delo v mednarodnem okolju.

Zgornji pogoji so bili le smernice za natečajno komisijo, ki je lahko sama izbrala metodo ocenjevanja. Zadevna natečajna komisija je menila, da ni treba določiti preglednice natančnih meril, temveč se je odločila, da bo te smernice, ki so bili edini pogoji, ki so jo zavezovali, uporabila za dodelitev končnih ocen kandidatom. Opozoriti je treba, da natečajne komisije delujejo neodvisno in da uprava ne more posegati v njihovo delo, da bi uvedla določeno delovno metodo. Uprava mora zagotoviti le, da natečajna komisija ustrezno opravlja svoje delo.

Poleg tega je za zagotovitev usklajenosti ocenjevanje na ustnih preizkusih vedno rezultat primerjave uspešnosti posameznih kandidatov. Zato se je natečajna komisija ob upoštevanju vseh meril odločila, da pritožniku dodeli 19 točk.

(2) Parlament je v zvezi z drugim vprašanjem navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov, pet kandidatov pa je bilo pripuščenih k ustnemu preizkusu. Ker je bil zadnjenavedeni izločilni preizkus, število kandidatov, ki so bili pripuščeni k njemu, ni bilo odločilen dejavnik pri vpisu na seznam primernih kandidatov.

Parlament je tudi ugotovil, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so le štirje uspešni kandidati (največ šest) dosegli zahtevano število točk, kot je določeno v razpisu natečaja. V skladu z razpisom natečaja natečajni komisiji na seznam ni treba uvrstiti šestih uspešnih kandidatov, saj je ustni preizkus izločilen. Sklicevanje na šest primernih kandidatov je predstavljalo največje število uspešnih kandidatov, ki bi jih natečajna komisija lahko uvrstila na seznam primernih kandidatov, če bi bili vsi kandidati, povabljeni k sodelovanju na ustnih preizkusih, uspešni.

Dodatne pripombe pritožnika

Pritožnik je poudaril, da odgovor Parlamenta ni zagotovil dodatnih pojasnil v zvezi z argumenti iz njegovega dopisa z dne 11. marca in njegovih pripomb z dne 29. novembra 2004 ter da ni bil pravično obravnavan v zvezi s svojo zahtevo po (i) jasni utemeljitvi in analizi njegovih ocen; (ii) obvestilo o pravilnih odgovorih in številu točk za vsakega od njih; in (iii) ponovno preučitev njegove uspešnosti.

Parlament se je poleg tega strinjal, da natečajna komisija ne temelji na posebnih ocenjevalnih merilih, temveč na splošnih ocenah, ki niso povezane z nobenim odstavkom razpisa natečaja.

Pritožnik je zato zahteval, da se njegovo delo pošteno ponovno preuči in da se njegovo ime doda na seznam uspešnih kandidatov.

Pregled spisa

Po natančni analizi odgovora Parlamenta in dodatnih pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave za obravnavo pritožnikovih trditev v zvezi z oceno ustnega preizkusa in številom kandidatov, sprejetih na ustni preizkus.

Varuh človekovih pravic je zato 10. oktobra 2006 pisal predsedniku Parlamenta s prošnjo za vpogled v spis Parlamenta v zvezi z natečajem in oceno pritožnikovega ustnega preizkusa, vključno z dokumenti, ki jih je pripravila izbirna komisija.

Inšpekcijski pregled so 5. decembra 2006 v prostorih Parlamenta v Luxembourgu opravili uslužbenci varuha človekovih pravic. Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan Parlamentu, na njegovo zahtevo pa tudi pritožniku.

Predstavniki varuha človekovih pravic so med pregledom pojasnili, da je bil razlog za pregled ta, da v zadevi še vedno obstajajo nekateri elementi, ki po nadaljnjih preiskavah niso bili jasni, in sicer (i) dejstvo, da je pritožnik na ustnem preizkusu prejel le eno skupno oceno, medtem ko je Parlament v svojem odgovoru navedel, da je natečajna komisija v „opisu delovnega mesta“ razpisa natečaja pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti za opravljanje nalog, njihovi sposobnosti za delo v instituciji EU in njihovemu znanju jezikov, ter (ii) dejstvo, da je bilo samo pet od 388 kandidatov, ki so se prijavili, povabljenih na ustni preizkus, medtem ko je razpis natečaja določal, da bo na ustni preizkus povabljenih 15 najboljših kandidatov na podlagi ocene njihovih kvalifikacij.

V zvezi s prvo točko je uradnik Parlamenta, navzoč pri pregledu, navedel, da je obstajal le dokument, ki je vseboval ocene, ki so jih kandidati dosegli na ustnem preizkusu, ni pa bilo ocenjevalnih listov ali zapisnikov ustnega preizkusa. V zvezi z drugo točko je uradnik Parlamenta navedel, da so se od 388 kandidatov, ki so se prijavili, sprva samo štirje šteli za kandidate, ki izpolnjujejo zelo specifična merila za sprejem. Potem ko se je pritožnik pritožil, da je bil izključen iz natečaja, je bil pozneje tudi sprejet. Tako je bilo skupaj pet kandidatov, ki so izpolnjevali merila za sprejem, in 383 kandidatov, ki jih niso izpolnjevali. Teh pet kandidatov je bilo povabljenih na ustni preizkus.

Nato so bili pregledani naslednji dokumenti:

(1) dokument z naslovom "(XXX) - Tableau de cotation des titres". Ta dokument, ki ga je pripravila izbirna komisija, je vseboval podrobno oceno pritožnikovih poklicnih izkušenj (6.5/20) in je bil poslan pritožniku;

(2) končno poročilo (in priloge) izbirne komisije organu za imenovanja z dne 9. januarja 2004.

Uradnik Parlamenta je poudaril, da Parlament oba dokumenta (1) in (2) obravnava kot zaupna.

I. poglavje (»Vpis à concourir«) končnega poročila je obravnavalo vprašanje sprejema 388 kandidatov na natečaj in poudarilo, da so sprva štirje kandidati in po tem, ko je pritožnik izpodbijal svojo izključitev, pet kandidatov od 388 kandidatov izpolnjevalo merila za sprejem iz razpisa natečaja. V poglavju I je bilo zlasti pojasnjeno, kako se je natečajna komisija odločila za razlago dveh stavkov iz razpisa natečaja, ki sta se nanašala na pogoje za pripustitev k natečaju.

Poglavje III („Epreuves orales obligatoires“) končnega poročila je obravnavalo oceno ustnih preizkusov in se sklicevalo na Prilogo 9, ki je vsebovala končne in skupne ocene kandidatov. Edini stavek, ki se je nanašal na oceno kot tako, je bil naslednji: "Au fur [et] à mesure de leur déroulement, le jury a procédé à la cotation des épreuves orales dont les résultats figurent au tableau en Annexe 9".

Predstavniki varuha človekovih pravic so vprašali, ali je poleg tega enotnega splošnega stavka v poročilu in ocen kandidatov, ki so navedene v Prilogi 9 k poročilu, na voljo še kakšen drug dokument v zvezi z ocenjevanjem ustnih preizkusov kandidatov. Uradnik Parlamenta je izjavil, da temu ni tako in da so bili vsi razpoložljivi dokumenti predloženi predstavnikom varuha človekovih pravic.

Uradnik Parlamenta je dodal tudi, da Parlament zaradi varstva osebnih podatkov uniči vse spise tistih kandidatov, katerih imena niso na rezervnih seznamih natečajev, dve leti in pol po koncu zadevnega natečaja, razen če se pri Splošnem sodišču vloži tožba ali pritožba pri varuhu človekovih pravic. Pojasnila je, da sta bili ti dve leti in pol izračunani na podlagi dveletnega obdobja, v katerem se morajo kandidati pritožiti varuhu človekovih pravic, ki mu je bilo zaradi poenostavitve dodanih dodatnih šest mesecev. V zvezi s tem natečajem je uradnik Parlamenta navedel, da so bili razen končnega poročila natečajne komisije vsi dokumenti v zvezi z drugimi kandidati uničeni ali so bili v postopku uničenja.

Dodatne pripombe pritožnika

Poročilo o inšpekcijskem pregledu je bilo poslano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb do 15. februarja 2007.

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi. Poudaril je, da ni dovolj dokazov o oceni njegovega ustnega preizkusa. Po mnenju pritožnika je to povzročilo zaskrbljenost zaradi morebitnega samovoljnega ravnanja, saj je omogočilo dodelitev končne znamke brez utemeljitve. V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na države članice EU, v katerih v upravnem pravu obstaja načelo popolne utemeljitve upravnih aktov.

Pritožnik je trdil, da je bil nepravično ocenjen. Zaradi te nepoštenosti je trdil, da bi bilo treba njegovo ime dodati na rezervni seznam.

ODLOČBA

1 Uvodna opomba

1.1 Pritožnik je sodeloval na javnem natečaju, ki ga je organiziral Evropski parlament. Pritožnik je na ustnem preizkusu dosegel oceno 19/40, zato njegovo ime ni bilo uvrščeno na rezervni seznam, pri čemer je najmanjše zahtevano najmanjše število točk 24/40. Pritožnik je z dopisom z dne 11. marca 2004 izpodbijal svojo znamko. Zahteval je ponovno preučitev ustnega preizkusa in uvrstitev svojega imena na rezervni seznam. Poleg tega je zahteval razčlenitev ocen in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa. Pritožnik je 1. junija 2004 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic ter podal eno trditev in dve trditvi, ki so obravnavane v nadaljevanju pod točkami 2 do 4.

1.2 Pritožnik se je v svojih pripombah na mnenje Parlamenta spraševal, kako je mogoče, da tako pomembna konkurenca v zvezi s požarno varnostjo v Parlamentu ne vključuje preizkusa s pravilnimi ali nepravilnimi odgovori. Pritožnik je navedel, da je neverjetno, kako je mogoče trditi, da natečaj ni temeljil na objektivnih preskusih, temveč na subjektivnih merilih.

1.3 V zvezi s to trditvijo pritožnika želi varuh človekovih pravic poudariti, da je v skladu s Prilogo III h Kadrovskim predpisom organ za imenovanja tisti, ki pripravi razpis natečaja in odloča o vrsti natečaja, in sicer o tem, ali bo natečaj temeljil na kvalifikacijah in/ali preizkusih, kakšna bo narava preizkusov (če obstajajo) in kako bodo ocenjeni. V obravnavanem primeru se zdi, da se je organ, pristojen za imenovanja, odločil za izbor kandidatov na podlagi njihovih kvalifikacij (točka VI razpisa natečaja) in za en ustni preizkus (točka VIII razpisa natečaja). Varuh človekovih pravic želi v korist pritožnika tudi pojasniti, da Parlament ni navedel, da natečaj temelji na subjektivnih merilih. Čeprav izbira besed ni bila najbolj prijetna, se je Parlament omejil na navedbo, da preizkus po definiciji ni objektiven in da vsebuje pravilne ali napačne odgovore ter da se je uspešnost kandidatov ocenjevala glede na uspešnost drugih kandidatov. Bolj primerno bi bilo, če bi Parlament navedel, da je bil preizkus sestavljen iz razgovora (namesto da bi govoril o preizkusu, ki ni bil povsem objektiven) na podlagi točk, navedenih v razpisu natečaja. Vendar dejstvo, da je Parlament izbor, opravljen v obravnavani zadevi, opisal nepopolno, ne pomeni, da je bil sam izbirni postopek napačen.

2 Domnevno nejasen in nezadostno obrazložen odgovor

2.1 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je služba Parlamenta za natečaje poslala nejasen in neustrezno utemeljen odgovor na njegov dopis z dne 11. marca 2004 v zvezi z ustnim preizkusom.

2.2 Parlament je v svojem mnenju ugotovil, da je njegova služba za natečaje v pismu z dne 25. marca 2004 pritožniku posredovala pojasnila v zvezi z njegovo oceno 19/40. Parlament je v tem dopisu potrdil oceno in poudaril, da je natečajna komisija uspešnost ocenila na podlagi vnaprej določenih meril, ki so se enako uporabljala za vse kandidate.

2.3 Pritožnik je v svojih pripombah in dodatnih pripombah trdil, da pismo z dne 25. marca 2004 in odgovor Parlamenta na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah ne obravnavata tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki jih je izpostavil v pismu z dne 11. marca 2004.

2.4 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik v svojem šeststranskem pismu z dne 11. marca 2004 izrazil nasprotovanje oceni 19/40, ki jo je prejel. Podrobno je opisal odgovore, ki jih je podal na ustnem preizkusu, in na tej podlagi zahteval ponovno preučitev ustnega preizkusa in uvrstitev svojega imena na rezervni seznam. Pritožnik je poleg tega zahteval, da se mu predloži razčlenitev ocen (v zvezi z njim in drugimi kandidati) ter ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa.

2.5 Služba Parlamenta za natečaje je v odgovoru z dne 25. marca 2004 potrdila pritožnikovo oceno 19/40 na ustnem preizkusu in opozorila na del razpisa natečaja, ki se nanaša na vsebino ustnega preizkusa. Parlament je v istem odgovoru navedel tudi, da je izbirna komisija ocenila uspešnost kandidatov na podlagi vnaprej določenih meril, ki so se enako uporabljala za vse kandidate. Parlament je sklenil, da je ob upoštevanju vseh meril odbor lahko zagotovil, da je bila ocena opravljena na najbolj objektiven način, tako da je lahko izbral tiste kandidate, ki so bili najprimernejši za opravljanje nalog, opisanih v razpisu natečaja.

2.6 Varuh ugotavlja, da je pritožnikovo pismo z dne 11. marca 2004 vsebovalo dva glavna vidika, in sicer (i) zahtevo za nekatere informacije in (ii) zahtevo za ponovno preučitev rezultata njegovega ustnega preizkusa.

2.7 V zvezi s prvim vidikom varuh človekovih pravic ugotavlja, da v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti sporočanje ocen, doseženih na različnih testih, pomeni ustrezno obrazložitev odločitev natečajne komisije (3). Po drugi strani je v skladu z navedeno sodno prakso kandidat, ki to izrecno zahteva, upravičen pridobiti pojasnila o drugih točkah poleg ocene njegove uspešnosti, kot je na primer potek postopka (4).

2.8 V tem primeru se zdi, da je bil odgovor službe Parlamenta za natečaje z dne 25. marca 2004 precej splošen odgovor, ki ni vseboval nobenih dodatnih konkretnih informacij, ki bi bile lahko koristne za pritožnika. V odgovoru na primer niso bile navedene informacije, ki jih je pritožnik zahteval o domnevni razčlenitvi in ponderiranju ocen v ustnem preizkusu. Vendar ugotavlja, da je Parlament v okviru preiskave pritožbe podal dodatna pojasnila v svojem mnenju in dodatnem odgovoru ter med inšpekcijskim pregledom v zvezi z zahtevami pritožnika. Glede na ta pojasnila, ki so obravnavana v točkah 3 in 4 tega sklepa, varuhinja človekovih pravic meni, da ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe.

2.9 Vendar varuh človekovih pravic v zvezi z zahtevo pritožnika, da se njegov ustni preizkus ponovno preuči, ugotavlja naslednje:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da se zahteve, ki jih predložijo državljani, ustrezno obravnavajo ter da je odgovor jasen in ustrezno utemeljen. V obravnavani zadevi je pritožnik v dopisu z dne 11. marca 2004 zaprosil za ponovno preučitev rezultata ustnega preizkusa. Pritožnik je v svoji zahtevi podrobno opisal vprašanja, ki so mu bila zastavljena, in odgovore, ki jih je dal na ustnem preizkusu. Vendar pa Parlament v svojem odgovoru z dne 25. marca 2004 ni obravnaval zahteve pritožnika. Namesto tega je Parlament zgolj ponovil odločitev iz prvotne ocene pritožnikovega ustnega preizkusa, ki jo je opravila izbirna komisija. V odgovoru Parlamenta z dne 25. marca 2004 pritožnik torej ni bil obveščen o tem, ali so bili upoštevani elementi, ki jih je navedel, in ali so bile na tej podlagi ponovno preučene ocene, ki so mu bile dodeljene na ustnem preizkusu. Glede na to, da je ocene dodelila natečajna komisija, bi morala te ocene ponovno preučiti. Vendar v pismu Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni niti omenjeno, ali je Parlament izbirni komisiji predložil pritožnikovo zahtevo za ponovno preučitev. Varuhinja človekovih pravic meni, da je v primeru, ko je bil opravljen samo en ustni preizkus z eno samo oceno, ki je predstavljala splošno oceno uspešnosti pri preizkusu, še posebej pomembno, da Parlament ustrezno obravnava zahteve za ponovno preučitev, kot je tista, ki jo je vložil pritožnik. Ker pismo Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni vsebovalo nobenih informacij o tem, kako je bila obravnavana zahteva za ponovno obravnavo, je bilo nezadostno obrazloženo. To je primer nepravilnosti, varuh človekovih pravic pa v nadaljevanju podaja kritično pripombo.

3 Predlog za ponovno preučitev ustnega preizkusa

3.1 Pritožnik je trdil, da bi bilo treba pregledati njegovo uspešnost na ustnem preizkusu in njegovo ime vključiti na rezervni seznam zadevnega natečaja.

3.2 Parlament je v svojem mnenju ugotovil, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve natečajne komisije. V obravnavani zadevi ni bila ugotovljena nobena nepravilnost, poleg tega pa je odbor upošteval razpis natečaja in zagotovil enako obravnavanje kandidatov.

3.3 Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Parlamenta vztrajal pri svoji zahtevi in navedel, da bi bilo treba njegovo ime dodati na rezervni seznam. Nato je poudaril, da so bili na rezervnem seznamu, objavljenem v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004, namesto šestih kandidatov, kot je določeno v razpisu natečaja, samo štirje kandidati. Pritožnik je navedel, da natečajna komisija ni upoštevala njegovih več kot desetletnih bogatih delovnih izkušenj na področju požarne varnosti in dejstva, da je magistriral s specializacijo na področju preprečevanja/zagotavljanja tveganj požarov in panike.

3.4 Parlament je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah poudaril, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so le štirje uspešni kandidati od največ šestih, ki so bili predvideni, dosegli zahtevano število točk, kot je določeno v razpisu natečaja.

3.5 Pritožnik je v dodatnih pripombah vztrajal pri zahtevi, da se njegovo ime doda na seznam uspešnih kandidatov.

3.6 Varuh človekovih pravic na podlagi razpisa natečaja ugotavlja, da je bil ustni preizkus edini preizkus natečaja. V razpisu natečaja je bil ustni preizkus opisan tako:

"Kandidati s seznama, opisanega v oddelku VI(5), bodo povabljeni na ustni preizkus, da bo natečajna komisija v skladu z merili, ki jih je predhodno določila, lahko:

oceni kandidatovo znanje, spretnosti in primernost za opravljanje nalog iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ in za delo v evropski instituciji ter

- preverjanje kandidatovega znanja uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2)).

Najdaljši dovoljeni čas: Čez eno uro. Označevanje: 0 do 40 točk. Kandidati, ki bodo dosegli manj kot 24 točk, bodo izločeni.

Varuh nadalje ugotavlja, da je v točki IX razpisa natečaja („Vključitev na seznam primernih kandidatov“) določeno, da „seznam primernih kandidatov vsebuje imena šestih najboljših kandidatov, razvrščenih po uspešnosti, z najvišjim skupnim številom točk v postopku (ocena kvalifikacij in testov)“.

3.7 Varuh ugotavlja, da je služba Parlamenta za natečaje v pismu z dne 12. februarja 2004 pritožnika obvestila, da je na ustnem preizkusu dosegel oceno 19/40, da je bila ocena 24/40 minimalna zahtevana ocena in da zato njegovega imena ni bilo mogoče vključiti na rezervni seznam. Varuh nadalje ugotavlja, da je bil rezervni seznam za ta natečaj, ki je vseboval imena štirih kandidatov, odobren 9. januarja 2004 in objavljen v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004.

3.8 V zvezi z izjavo Parlamenta, da njegova uprava ne more spremeniti odločitve izbirne komisije, želi varuh človekovih pravic poudariti, da se ta izjava ne zdi pomembna v okviru te preiskave. Varuh opozarja, da imajo državljani, ki menijo, da so odločitve izbirne komisije nepoštene, možnost, da se obrnejo bodisi na varuha človekovih pravic bodisi na Sodišče za uslužbence (prej na Sodišče prve stopnje).

3.9 Varuh ugotavlja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti ocene natečajne komisije pri ocenjevanju znanja in sposobnosti kandidatov izraz vrednostne presoje. Tako spadajo v okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima odbor, in so lahko predmet nadzora sodišča Skupnosti le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo odbora(6). Varuh človekovih pravic meni, da je primerno uporabiti enak standard pri obravnavi pritožb o nepravilnostih na zadevnem področju.

3.10 V zvezi z obravnavanim primerom varuh človekovih pravic ugotavlja, da je edina posebna točka, na katero se je pritožnik skliceval v tem okviru, dejstvo, da je rezervni seznam, objavljen v Uradnem listu, vseboval imena samo štirih kandidatov namesto šestih, kot je navedeno v razpisu natečaja. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je bilo le pet prošenj, predloženih Parlamentu, ocenjenih kot dopustnih. Zato objektivno ni bilo mogoče doseči števila šestih kandidatov, ki je bilo prvotno predvideno v razpisu natečaja. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da je treba točko IX razpisa natečaja, ki se nanaša na „šest najboljših kandidatov po vrstnem redu uspešnosti z najvišjim skupnim številom točk v postopku (ocena kvalifikacij in preizkusov)“, seveda brati v povezavi z zadnjim stavkom točke VIII razpisa natečaja, v katerem je navedeno, da „bodo kandidati, ki bodo dosegli manj kot 24 točk, izločeni“. Iz odgovora Parlamenta na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah je bilo razvidno, da so na tem natečaju kombinacijo teh dveh pogojev izpolnjevali največ štirje kandidati. To je bilo potrjeno tudi z inšpekcijskim pregledom in pojasnili, ki jih je v zvezi s tem predložil uradnik Parlamenta. Zdelo se je, da so sprva le štirje, po pritožbi pritožnika pa je pet kandidatov izpolnjevalo merila za sprejem in so bili povabljeni na ustni preizkus. To pojasnjuje, zakaj je glede na to, da pritožnik ni opravil ustnega preizkusa, rezervni seznam vseboval le imena štirih kandidatov.

3.11 Varuh človekovih pravic meni, da mu pritožnik ni predložil dodatnih dokazov, ki bi kazali, da je natečajna komisija pri svoji presoji storila očitno napako. Opravljeni inšpekcijski pregled tudi v zvezi s tem ni prinesel nobenih dodatnih informacij. Varuh zato meni, da pritožnik ni dokazal, da je odbor očitno kršil pravila, ki urejajo njegovo delo. Zato ni bil ugotovljen noben primer nepravilnosti.

3.12 Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil v obravnavani zadevi natečaj omejen na ustni preizkus in da je poročilo natečajne komisije vsebovalo le ocene, ki jih je natečajna komisija dodelila kandidatom. Varuhinja človekovih pravic v zvezi s tem meni, da bi bilo koristno v nadaljevanju podati dodatno pripombo.

4 Zahteva za podrobne informacije o ocenah, ki so jih dosegli kandidat in drugi kandidati

4.1 Pritožnik je trdil, da bi mu bilo treba zagotoviti (i) jasno utemeljitev njegovih ocen; (ii) razčlenitev njegovih ocen na ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa; (iii) informacije o skupnem številu kandidatov; (iv) njihove oznake; in (v) pravilnih odgovorov.

4.2 Parlament je v svojem mnenju opozoril, da je javni natečaj sestavljen iz samo enega testa, ustnega testa, za katerega je pritožnik dobil 19/40 točk. Poleg ocene znanja in sposobnosti kandidatov je bil cilj testa oceniti sposobnost kandidatov za opravljanje zadevnih funkcij v evropski instituciji in njihovo znanje jezikov EU. Preizkus torej ni bil povsem objektiven in je vključeval pravilne ali nepravilne odgovore, temveč je bil namenjen ocenjevanju uspešnosti vsakega kandidata v primerjavi z uspešnostjo drugih kandidatov. Parlament zato ni mogel izpolniti pritožnikove zahteve, da pritožniku sporoči „pravilne“ odgovore na vprašanja.

Kar zadeva pritožnikovo zahtevo za utemeljitev ocene, se je Parlament skliceval na člen 6 Priloge III h kadrovskim predpisom, ki jasno določa, da je delo natečajne komisije tajno. Parlament je dodal, da so sodišča Skupnosti ob številnih priložnostih potrdila, da obveščanje o doseženi oceni zadostuje za obveščanje kandidata o oceni uspešnosti, ki jo opravi odbor.

V zvezi z zahtevo pritožnika, da se ga obvesti o ocenah drugih kandidatov, je Parlament izjavil, da se te informacije štejejo za osebne podatke, ki jih zajema Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 45/2001). Vendar je Parlament pritožnika opozoril na rezultate, ki so bili objavljeni v Uradnem listu C 147 z dne 2. junija 2004.

V zvezi z zahtevo pritožnika po seznanitvi s skupnim številom kandidatov je Parlament navedel, da so te informacije navedene v točki VI razpisa natečaja. Parlament je tudi pojasnil, da glede na to, da je bil ustni preizkus izločilen, število kandidatov, povabljenih na ustni preizkus, ni imelo odločilne vloge pri določanju, kdo je bil uvrščen na rezervni seznam.

4.3 V odgovoru na prvo od dveh vprašanj, ki ju je varuh človekovih pravic postavil v okviru nadaljnjih preiskav, je Parlament navedel, da natečajna komisija pripisuje enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za opravljanje nalog iz oddelka II "Opis delovnega mesta" razpisa natečaja ter njihovi usposobljenosti za delo v instituciji EU in znanju jezikov.

V odgovoru na drugo vprašanje varuha človekovih pravic je Parlament navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov, pet kandidatov pa je bilo sprejetih na ustni preizkus. Parlament je nadalje poudaril, da seznam primernih kandidatov vsebuje le štiri imena, saj so le štirje uspešni kandidati od največ šestih, predvidenih v razpisu natečaja, dosegli zahtevano število točk na ustnem preizkusu, kot je določeno v razpisu natečaja.

4.4 Med pregledom spisa je navzoči uradnik Parlamenta pojasnil, da obstaja samo en dokument, ki vsebuje ocene, ki so jih kandidati dosegli na ustnem preizkusu, ni pa ocenjevalnih listov ali zapisnikov ustnega preizkusa. Predstavniki varuha človekovih pravic so podrobno pregledali dva dokumenta, in sicer (1) dokument z naslovom „(XXX)– Tableau de cotation des titres“, ki ga je pripravila izbirna komisija in je vseboval podrobno oceno pritožnikovih poklicnih izkušenj; in (2) končno poročilo izbirne komisije organu za imenovanja z dne 9. januarja 2004 (in priloge). I. poglavje (»Vpis à concourir«) končnega poročila je obravnavalo vprašanje sprejema 388 kandidatov na natečaj in poudarilo, da so sprva štirje kandidati in po tem, ko je pritožnik izpodbijal svojo izključitev, pet kandidatov od 388 kandidatov izpolnjevalo merila za sprejem iz razpisa natečaja. Poglavje III („Epreuves orales obligatoires“) končnega poročila je obravnavalo oceno ustnih preizkusov in se sklicevalo na Prilogo 9, ki je vsebovala končne in skupne ocene kandidatov. Edini stavek, ki se je nanašal na oceno kot tako, je bil naslednji: "Au fur [et] à mesure de leur déroulement, le jury a procédé à la cotation des épreuves orales dont les résultats figurent au tableau en Annexe 9". Predstavniki varuha človekovih pravic so vprašali, ali je poleg tega enotnega splošnega stavka v tem poročilu in ocen kandidatov, ki so navedene v Prilogi 9 k poročilu, na voljo še kakšen drug dokument v zvezi z ocenjevanjem ustnih preizkusov kandidatov. Uradnik Parlamenta je izjavil, da temu ni tako in da so bili vsi razpoložljivi dokumenti predloženi predstavnikom varuha človekovih pravic.

4.5 Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o inšpekcijskem pregledu vztrajal pri svoji pritožbi. Trdil je, da ni dokazov v zvezi z oceno njegovega ustnega preizkusa, ki bi vzbujali pomisleke glede morebitnega samovoljnega ravnanja, saj tak pristop omogoča naložitev končne znamke brez utemeljitve.

4.6 V zvezi z informacijami, ki jih je zahteval pritožnik, je varuh človekovih pravic prišel do naslednjih ugotovitev:

4.7 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu zagotovijo (i) jasna utemeljitev njegovih ocen ter (ii) razčlenitev njegovih ocen pri ustnem preizkusu in ponderiranje ocen za vsak predmet ustnega preizkusa, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je služba Parlamenta za natečaje pritožniku sporočila enotno oceno 19/40 za njegovo opravljanje ustnega preizkusa. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Parlament pojasnil, da zadevni ustni preizkus ne spada v kategorijo testov, katerih odgovore bi bilo mogoče oceniti kot pravilne ali nepravilne. Parlament je v odgovoru na vprašanje varuha človekovih pravic pojasnil tudi, da je natečajna komisija pripisala enak pomen znanju, spretnostim in primernosti kandidatov za naloge iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ razpisa natečaja ter njihovi usposobljenosti za delo v instituciji EU in znanju jezikov. Na podlagi tega je bila kandidatom dodeljena skupna ocena. Pojasnil je tudi, da je ocena na ustnih preizkusih vedno rezultat primerjave dosežkov posameznih kandidatov. Iz pregleda spisa in dodatnih predloženih pojasnil je bilo razvidno, da je bila za uspešnost vsakega kandidata na ustnem preizkusu dejansko dodeljena samo ena končna ocena, ne pa tudi posamezni ocenjevalni list, kaj šele razčlenitev skupne ocene ustnega preizkusa. Varuh človekovih pravic meni, da pritožnikovi zahtevki ne smejo uspeti, saj mu, kot je potrdil inšpekcijski pregled, ni bilo mogoče zagotoviti dodatnih informacij. Zato v zvezi s tem vidikom zadeve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost.

4.8 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu zagotovijo (iii) informacije o skupnem številu kandidatov, ni jasno, ali je pritožnik mislil na skupno število kandidatov za natečaj ali na skupno število kandidatov, sprejetih na ustni preizkus. Vendar ugotavlja, da je Parlament v dodatnem odgovoru in med pregledom posredoval informacije o obeh vidikih, saj je navedel, da se je na javni natečaj prijavilo 388 kandidatov in da je bilo pet kandidatov sprejetih na ustni preizkus. Glede na dodatne informacije, ki jih je predložil Parlament, varuhinja človekovih pravic ne najde razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom primera.

4.9 V zvezi z zahtevo pritožnika, da se mu posredujejo (iv) ocene drugih kandidatov, varuh človekovih pravic poudarja, da so te ocene osebni podatki, ki jih zajema Uredba 45/2001. V prejšnjih primerih je varuh človekovih pravic menil, da ni seznanjen z nobenim pravilom, ki bi institucijo zavezovalo k objavi ocen drugih kandidatov (8). Zadostuje, da Parlament objavi seznam primernih kandidatov v Uradnem listu, kar je storil v obravnavani zadevi. Zato v zvezi s tem vidikom pritožnikove trditve ni bila ugotovljena nobena nepravilnost.

4.10 Kar zadeva pritožnikovo zahtevo, da se mu zagotovijo (v) pravilni odgovori na ustni preizkus, varuh človekovih pravic na podlagi razpisa natečaja in mnenja Parlamenta ugotavlja, da ustni preizkus ni bil sestavljen iz niza vnaprej določenih vprašanj, na katera bi morali kandidati pravilno odgovoriti, temveč iz razgovora, namenjenega celoviti oceni kandidatovega znanja in spretnosti. V teh okoliščinah mora biti pritožnikov zahtevek neuspešen. Zato v zvezi s tem ni bil ugotovljen noben primer nepravilnosti.

5 Sklepne ugotovitve

5.1 Na podlagi preiskav varuha človekovih pravic v zvezi s pritožnikovo trditvijo je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravljanja zahtevajo, da se zahteve, ki jih predložijo državljani, ustrezno obravnavajo ter da je zagotovljeni odgovor jasen in ustrezno utemeljen. V obravnavani zadevi je pritožnik v dopisu z dne 11. marca 2004 zahteval ponovno preučitev rezultata ustnega preizkusa. Pritožnik je v svoji zahtevi podrobno opisal vprašanja, ki so mu bila zastavljena, in odgovore, ki jih je dal na ustnem preizkusu. Vendar pa Parlament v svojem odgovoru z dne 25. marca 2004 ni obravnaval zahteve pritožnika. Namesto tega je Parlament zgolj ponovil odločitev iz prvotne ocene pritožnikovega ustnega preizkusa, ki jo je opravila izbirna komisija. V odgovoru Parlamenta z dne 25. marca 2004 pritožnik torej ni bil obveščen o tem, ali so bili upoštevani elementi, ki jih je navedel, in ali so bile na tej podlagi ponovno preučene ocene, ki so mu bile dodeljene na ustnem preizkusu. Glede na to, da je ocene dodelila natečajna komisija, bi morala te ocene ponovno preučiti. Vendar v pismu Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni niti omenjeno, ali je Parlament izbirni komisiji predložil pritožnikovo zahtevo za ponovno preučitev. Varuhinja človekovih pravic meni, da je v primeru, ko je bil opravljen samo en ustni preizkus z eno samo oceno, ki je predstavljala splošno oceno uspešnosti pri preizkusu, še posebej pomembno, da Parlament ustrezno obravnava zahteve za ponovno preučitev, kot je tista, ki jo je vložil pritožnik. Ker pismo Parlamenta z dne 25. marca 2004 ni vsebovalo nobenih informacij o tem, kako je bila obravnavana zahteva za ponovno obravnavo, je bilo nezadostno obrazloženo. To je primer nepravilnosti.

5.2 Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, si ni primerno prizadevati za sporazumno rešitev zadeve.

Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

NADALJNJI OMEJITEV

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bil natečaj, na katerem je sodeloval pritožnik, omejen na ustni preizkus in da je poročilo natečajne komisije vsebovalo le ocene, ki jih je dodelila kandidatom. V takih okoliščinah je praktično nemogoče ugotoviti, ali je natečajna komisija očitno kršila pravila, ki urejajo njeno delo, vsaj kar zadeva ocenjevanje uspešnosti kandidatov s strani komisije. Varuhu človekovih pravic bi bilo zato v pomoč, če bi lahko Parlament v primerih, kot je obravnavani, v katerem je natečaj sestavljen le iz ustnega preizkusa, spodbujal natečajne komisije, naj podrobneje dokumentirajo svoje ocene kandidatov. Zdi se, da to ne bi povzročilo neznosnega bremena dodatnega dela, zlasti kadar je, kot v obravnavani zadevi, število kandidatov, ki sodelujejo na ustnem preizkusu, omejeno.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Parlamenta.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2001, L 8, str. 1.

(2) V tem oddelku je v razpisu natečaja določeno, da je bil namen ustnega preizkusa „oceniti kandidatovo znanje, spretnosti in primernost za opravljanje nalog iz oddelka II „Opis delovnega mesta“ in za delo v evropski instituciji ter preveriti kandidatovo znanje uradnih jezikov Evropske unije (glej oddelek III(B)(2))“.

(3) Zadeva T-294/03, Gibault proti Komisiji, sodba z dne 31. maja 2005, še neobjavljena, točka 39; Zadeva T-53/00, Angioli proti Komisiji, RecFP, str. I-A-13 in II-73, točke 67 do 69.

(4) Zadeva T-125/95, Belhanbel proti Komisiji, RecFP, str. I-A-39 in II-115, točka 32.

(5) To je seznam 15 najboljših kandidatov, izbranih za pripustitev k ustnim preizkusom na podlagi točk, dodeljenih glede na kvalifikacije kandidatov.

(6) Glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2005 v zadevi Le Voci proti Svetu, T-371/03, ZOdl. JU, str. II-971, točka 102. Zadeva T-102/98, Papadeas proti Odboru regij, RecFP, str. I-A-211 in II-1091, ,, točka 54; Zadeva T-95/98, Gogos proti Komisiji, RecFP 2000, str. I-A-51 in II-219, točka 36; Zadeva T-193/00, Felix proti Komisiji, RecFP, str. I-A-23 in II-101, točka 36.

(7) UL 2001, L 8, str. 1.

(8) Glej na primer osnutek priporočila varuha človekovih pravic v pritožbi 341/2001/BB, točka 2.3 (http://www.ombudsman.europa.eu/recommen/en/010341.htm).