Ozadje pritožbe

1. Poleg standardnega pokojninskega sistema, ki ga poslanci Evropskega parlamenta prejemajo od Evropskega parlamenta, je bil leta 1989 uveden sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, tj. prostovoljni pokojninski sistem Evropskega parlamenta. Od julija 2009 je zaprt za nove člane in se trenutno postopoma ukinja. Sistem upravlja prostovoljni pokojninski sklad za poslance Evropskega parlamenta.

2. Pritožnik, novinar, je oktobra 2022 Parlament zaprosil za javni dostop [1] do (1) popolnega seznama naložb, ki so jih v imenu prostovoljnega pokojninskega sklada Evropskega parlamenta „investicijski nosilec“ SICAV-FIS izvedli [zasebna banka v Luksemburgu] in kateri koli drug imenovani upravitelj naložb, ter (2) do vseh dokumentov, iz katerih je razvidno, kako se izračuna ocenjeni primanjkljaj tega sklada v višini 371,4 milijona EUR.

3. Parlament je novembra 2022 pritožnika obvestil, da je opredelil dva dokumenta, ki spadata na področje uporabe zahteve. Parlament je zavrnil dostop do poslovnega poročila z dne 31. avgusta 2022 z naslovom Poslanci Evropskega parlamenta iz pokojninskega sklada, pri čemer je trdil, da bi razkritje poročila oslabilo varstvo poslovnih interesov prostovoljnega sklada za rezervacije [2] Drugi opredeljeni dokument, tj. zaključni račun Parlamenta za leto 2021 [3], v katerem je bil izračun primanjkljaja prostovoljnega sklada za rezervacije naveden na straneh 25 in 26, je bil javno dostopen. Parlament je pritožniku zagotovil povezavo do dokumenta.

4. Pritožnik je nato pozval Parlament, naj ponovno preuči svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do poslovnega poročila (z vložitvijo t. i. potrdilne prošnje).

5. Parlament je decembra 2022 ohranil svojo odločitev, da zavrne dostop do spornega dokumenta na podlagi potrebe po zaščiti poslovnih interesov.

6. Januarja 2023 se je pritožnik, ki ni bil zadovoljen z odločitvijo Parlamenta, obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, da je Parlament zavrnil dostop javnosti do poslovnega poročila z dne 31. avgusta 2022 (v nadaljnjem besedilu: dokument).

8. Med preiskavo je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala dokument in dokumentacijo v zvezi s posvetovanjem z VPF o zahtevi za dostop [4].

9. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi odgovor Parlamenta na pritožbo in nato pripombe pritožnika na odgovor Parlamenta.  

Predložene trditve

Evropski parlament

10. Parlament je pojasnil, da ima dokument samo zato, ker je bil priložen elektronskemu sporočilu, poslanemu članom upravnega odbora VPF, ki so večinoma dejanski ali nekdanji poslanci Evropskega parlamenta in ki mu je bil Parlament poslan v vednost. Dokumenta običajno ne bi bilo treba registrirati, ker se ne nanaša na dejavnosti Parlamenta. Vendar je Parlament ugotovil, da ta dokument spada na področje uporabe pritožnikove prošnje za dostop, saj je vseboval analizo uspešnosti naložbene strategije sklada VPF, za katero bi bilo na splošno mogoče šteti, da vsebuje tudi „popoln seznam“ naložb sklada. Navedla je, da je to storila v skladu z dobro upravno prakso.

11. Parlament je navedel, da je dokument avtor pogodbenega izvajalca v imenu združenja VPF. Parlament je nadalje ugotovil, da je prostovoljni sklad za rezervacije zasebni subjekt, ki se razlikuje od Parlamenta; je neprofitna organizacija („sociation sans but lucratif“ali ASBL, v francoščini) v skladu z luksemburškim pravom. Parlament nima pravnih vezi z VPF, ne sodeluje pri nobeni od njegovih dejavnosti in nima neposrednega vpliva na njegove odločitve ali dejavnosti. Ker pa je bil VPF ustanovljen v korist poslancev Evropskega parlamenta, mu Parlament od leta 1994 zagotavlja nekatere storitve in opremo, vključno z uporabo sob v prostorih Parlamenta, tolmačenjem in drugo tehnično pomočjo.

12. Parlament je navedel, da se je o prošnji za dostop posvetoval z VPF in da je ta nasprotoval razkritju dokumenta, pri čemer je navedel, da bi razkritje škodilo njegovim poslovnim interesom.

13. Parlament je ugotovil, da dokument vsebuje poslovno občutljive informacije o poslovni strategiji VPF. Vsebuje podrobno analizo uspešnosti VPF, vključno z njenim portfeljem z imeni posameznih izvedenih naložb, vrednotenjem, razvojem in drugimi merili uspešnosti. Razkritje dokumenta bi konkurentom omogočilo, da izkoristijo podatke za lastno poslovno prednost, bodisi z posnemanjem modela, določenega v njem, bodisi z drugačno prilagoditvijo svoje poslovne strategije glede na spoznanja, pridobljena v konkurenčnem pristopu. Poleg tega poslovno poročilo ni med dokumenti, ki jih morajo ASBL v skladu z luksemburškim pravom običajno razkriti na spletnem mestu regulativnih organov. Glede na navedeno je Parlament sklenil, da bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo poslovnih interesov sklada.

14. V zvezi z obstojem prevladujočega javnega interesa je Parlament trdil, da javni interes za poznavanje posameznih naložb VPF ne more prevladati nad interesom za zaščito poslovnih interesov tega sklada. Dodala je, da so pravila, ki urejajo dodatno (prostovoljno) pokojninsko shemo [5], ter ključni dokumenti v zvezi s članstvom, upravljanjem in finančno uspešnostjo prostovoljnega pokojninskega sklada javno dostopni. Te javne informacije že omogočajo celovito razpravo o naravi, namenu in finančnem položaju prostovoljnega pokojninskega sistema in prostovoljnega pokojninskega sklada. Zato informacije o posameznih naložbah sklada niso potrebne za izvedbo take razprave. Poleg tega zgolj dejstvo, da je sklad VPF del prostovoljnega pokojninskega sistema, ne pomeni, da je treba razkriti poslovno strategijo sklada.

pritožnik

15. Pritožnik je v potrdilni prošnji trdil, da se institucije EU ne bi smele zanašati na potrebo po zaščiti poslovnih interesov zgolj zato, ker se informacije nanašajo na podjetje in njegove poslovne odnose. Menil je, da Parlament ni dokazal, da bi razkritje lahko konkretno in dejansko ogrozilo zadevne poslovne interese. Dejal je, da ni zaprosil za dokumente v zvezi z uspešnostjo, vrednotenjem ali vrednotenjem naložb. Zahteval je seznam naložb, ki jih je izvedel VPF, to je seznam naložb po imenu. 

16. Pritožnik se ni strinjal, da je VPF tretja oseba, saj ima uradni sedež v Evropskem parlamentu v Luxembourgu. Poleg tega odbor VPF delno sestavljajo poslanci Evropskega parlamenta.

17. Pritožnik je menil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, ker ima prostovoljna pokojninska shema ogromen aktuarski primanjkljaj, ki bo zahteval reševanje davkoplačevalcev. 

18. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic dodal, da so bili podrobni seznami naložb v letne računovodske izkaze objavljeni v luksemburškem poslovnem registru do leta 2010. Varuhu človekovih pravic je predložil primer takega dokumenta iz leta 2010.

Ocena varuha človekovih pravic

19. Vprašanje, ki ga obravnava varuh človekovih pravic, je, ali je Parlament zahtevo obravnaval v skladu z zakonodajo EU o dostopu javnosti do dokumentov in načeli dobrega upravljanja.

20. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da je Parlament ugotovil, da poslovno poročilo spada na področje uporabe pritožnikove zahteve.

21. Vendar poslovno poročilo vsebuje veliko več informacij, kot jih je zahteval pritožnik. Pritožnik je zahteval dostop do seznama naložb VPF.[6] Kot je navedel pritožnik, ni zahteval informacij o ukrepih uspešnosti, vrednotenju ali razvoju naložb.

22. Vprašanje je torej, ali bi lahko Parlament pritožniku zagotovil smiseln in delen dostop do poslovnega poročila. Odgovor je ne. Poslovno poročilo ne vsebuje seznama, kot ga je zahteval pritožnik, in čeprav so nekatere informacije v poročilu pomembne za pritožnikovo zahtevo, je težko razumeti, kako bi moral Parlament smiselno redigirati poročilo.

23. Glede na navedeno nerazkritje poslovnega poročila ni pomenilo nepravilnosti.  

24. Če pa institucija Unije ne more odobriti dostopa javnosti do dokumenta, bi si morala prizadevati, da prosilcem zagotovi informacije, ki so pomembne za njihove zahteve. Varuh človekovih pravic bo zato v nadaljevanju predlagal, naj si Parlament prizadeva pritožniku zagotoviti zahtevani seznam naložb.

25. V zvezi s tem sta upoštevni dve ugotovitvi. Prvič, varuh človekovih pravic ni prepričan, da je tak seznam poslovno občutljiva informacija in da bi lahko njegovo razkritje VPF postavilo v primerjalno slabši položaj v primerjavi s konkurenčnimi skladi. Varuhinja človekovih pravic razume, da VPF na nobenem trgu ne konkurira drugim gospodarskim subjektom, zato se zdi povsem hipotetično, da bi se vrednost njegovih naložb zmanjšala, ker bi postale znane javnosti. Drugič, obstaja jasen in upravičen javni interes za seznanjenost z izvedenimi naložbami. Parlament - in navsezadnje davkoplačevalci EU - je v veliki meri financiral prostovoljni sklad za rezervacije, prevzema primanjkljaj prostovoljnega sklada za rezervacije, njegov upravni odbor v veliki meri sestavljajo poslanci Evropskega parlamenta, Parlament pa mu zagotavlja logistiko za njegovo delovanje. VPF je jasno umeščena v Parlament in upravičeno je domnevati, da lahko Parlament tak seznam posameznih naložb pridobi od VPF. Poleg tega je legitimen in verjetno prevladujoč javni interes vedeti, ali so naložbe izvedene v skladu z vrednotami in cilji, h katerim se je zavezala Unija [7].

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:

Ni bilo nepravilnosti, saj je Evropski parlament lahko upravičeno zavrnil dostop do spornega dokumenta.

Predlogi za izboljšanje

Evropski parlament bi moral pritožniku predložiti seznam posameznih naložb prostovoljnega pokojninskega sklada.

Pritožnik in Evropski parlament bosta obveščena o tej odločitvi.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 22. junija 2023

[1] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex:32001R1049.

[2] Člen 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001.

[3] Zaključni račun Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2021: https://www.europarl.europa.eu/cmsdata/251577/Final%20Financial%20Accounts_2021.pdf.

[4] V skladu s členom 4(4) Uredbe št. 1049/2001.

[5] Pravilnik o dodatnem (prostovoljnem) pokojninskem zavarovanju (PE 113.116/BUR./rev. XXVl/04-2009): https://www.europarl.europa.eu/RegData/publications/divers/2009/0002/EP-PE_DV(2009)0002_XL.pdf.

[6] To bi bil seznam, kot je ta iz dokumenta iz luksemburškega poslovnega registra iz leta 2010.

[7] Glej tudi točko 157 resolucije Parlamenta z dne 10. maja 2023 o razrešnici Parlamentu za proračunsko leto 2021, https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2023-0138_EN.html ..