- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku poljščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep evropskega varuha človekovih pravic v zgoraj navedeni zadevi v zvezi z dejstvom, da urad OLAF ni zagotovil informacij, in zavrnitvijo dostopa do preiskovalnega spisa o državnih gozdovih na Poljskem
Odločba
Primer 854/2020/EIS - Preiskava uvedena dne Torek | 16 junij 2020 - Odločba z dne Torek | 16 junij 2020 - Zadevna institucija ali organ Evropski urad za boj proti prevaram ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Poljska
Spoštovani gospod/gospa,
18. maja letos ste v imenu Andrzeja Górskega (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) pri evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper OLAF v zvezi z zgoraj navedeno zadevo.
V tožbi se zastavljata dve vprašanji:
prvič, da je urad OLAF zavrnil predložitev informacij o preiskavi državnih gozdov na Poljskem in je sodelovanje tožeče stranke v zadevi napačno opredelil kot „pričo“ ali „obveščevalca“;
drugič, tožeči stranki je zavrnil dostop do spisa opravljene preiskave.
Po skrbni preučitvi vseh informacij, navedenih v pritožbi, smo se odločili, da postopek zaključimo z naslednjo zahtevo [1]:
Na podlagi informacij iz pritožbe ni mogoče sklepati, da je urad OLAF storil nepravilnost.
V zvezi s prvo točko:
Pritožnik se ne strinja s tem, da se njegovo sodelovanje v postopkih urada OLAF opredeli kot „priča“ ali „obveščevalec“. Vendar, kot je opredeljeno v Smernicah za osebje urada OLAF o preiskavah [2], je žvižgač „posameznik, ki zagotovi informacije, ki bi lahko bile pomembne za preiskavo urada OLAF“. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da se je zaradi informacij, ki jih je pritožnik predložil uradu OLAF, v obravnavani zadevi začela preiskava. Tako ni dokazano, da je OLAF napačno menil, da je tožeča stranka v obravnavanem primeru obveščevalka.
OLAF je pritožnika obvestil, da je bila preiskava v tej zadevi zaključena, in navedel, da za informacije, prejete na podlagi preiskave, veljata načeli zaupnosti in varstva osebnih podatkov. Urad OLAF je trdil, da je zavrnitev predložitve informacij o postopku temeljila na dejstvu, da pritožnik ni bil stranka v postopku, temveč ovaduh in priča v zadevi.
V skladu z Uredbo št. 883/2013 [3] in Smernicami za osebje urada OLAF o preiskovalnih postopkih [4] uradu OLAF ni treba zagotoviti informacij v zvezi s preiskavo pričam ali obveščevalcem v zadevi. Glede na navedeno tožeča stranka od urada OLAF ne more zahtevati, naj odgovori na njena dodatna vprašanja v zvezi z izvedeno preiskavo. OLAF lahko obvesti pričo ali obveščevalca o zaključku preiskave, lahko pa tudi zavrne uradno obvestilo v primerih, določenih v Uredbi 883/2013 [5].
Stališče urada OLAF je torej utemeljeno.
V zvezi z drugo točko:
V zvezi s predmetom pritožbe, ki se nanaša na dostop do preiskovalnega spisa o državnih gozdovih na Poljskem ter uporabo člena 15(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 42 Listine EU o temeljnih pravicah, je treba opozoriti, da te določbe vzpostavljajo splošno načelo v zvezi s pravico dostopa do dokumentov. Vendar ta pravica ni absolutna pravica, temveč zanjo veljajo nekatera pravila in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega interesa, določene s predpisi [6].
V obravnavani zadevi je OLAF pravilno poudaril, da Uredba št. 883/2013 informatorjem ali pričam ne podeljuje privilegirane pravice do vpogleda v preiskovalni spis. Poleg tega je spis zadeve zajet v zgoraj navedenem načelu zaupnosti [7]. Zato je ravnanje urada OLAF pravilno.
Seveda bi morala uprava EU državljanom poskušati zagotoviti informacije, ki jih zahtevajo, vendar je v primeru urada OLAF večina informacij, ki jih ima na voljo, zaupnih. Naj spomnim, da v evropskem pravu [8] obstaja domneva, da dostop do dokumentov postopkov OLAF ogroža varstvo namena teh postopkov, kar torej upravičuje zavrnitev dostopa do teh dokumentov. Ta splošna domneva velja tudi po zaključku preiskave urada OLAF [9].
Vendar lahko pritožnik od urada OLAF zahteva, da pridobi dostop javnosti do dokumentov v skladu z določbami Uredbe 1049/2001 [10], tako da piše na naslednji naslov:
Evropska komisija Evropska
agencija za varnost hrane (EFSA) Urad za boj proti goljufijam (OLAF)
1049 Bruselj
Belgija
ali prek spletne strani: https://ec.europa.eu/anti-fraud/contacts/general-enquiries_en
Če od urada OLAF ne prejme zadovoljivega odgovora v razumnem roku in po dvostopenjskem postopku iz Uredbe 1049/2001, lahko pritožnik vloži novo pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic.
Zahvaljujemo se vam, da ste se obrnili na evropskega varuha človekovih pravic.
S spoštovanjem,
Marta Hirsch-Ziembińska
vodja enote 1 za raziskave in razvoj Raziskave ter informacijske in
komunikacijske tehnologije
[1] Vse informacije o postopku in pravicah v zvezi s pritožbami so na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/document/70707.
[2] Glosar smernic za osebje urada OLAF na področju preiskav, str. 24. Celotno besedilo smernic: https://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/antifraud/files/gip_pl.pdf
[3] Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) Boj proti goljufijam (OLAF) ter razveljavitev Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999
UL L 248, 18.9.2013, str. 1–22.
Celotno besedilo uredbe: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/PL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R0883&from=PL
[4] Celotno besedilo smernic: https://ec.europa.eu/anti-fraud/sites/antifraud/files/gip_pl.pdf
[5] Člen 11, odstavek 8 Uredbe št. 883/2013 določa, da lahko OLAF zavrne obvestitev informatorja o zaključku preiskave, „če meni, da bi to lahko ogrozilo zakonite interese zadevne osebe, učinkovitost preiskave in nadaljnje ukrepe v zvezi z njo ali kakršne koli zahteve glede zaupnosti“.
[6] Člen 15(3)(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije .
[7] Člen 10 Uredbe št. 883/2013.
[8] Sodba Splošnega sodišča v zadevi T-110/15, IMG proti Komisiji, ECLI:EU:T:2016:322, točka 37.
[9] Prav tam, točka 35.
[10] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije
UL L 145, 31.5.2001, str. 43–48. Celotno besedilo uredbe je na voljo tukaj: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/PL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=PL