Spoštovani gospod B.,
24. septembra 1999 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi s projektom, ki ste ga predložili GD 1-B Komisije v okviru programa MED-Media.
Dne 18. oktobra 1999 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 7. januarja 2000. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 17. februarja 2000.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik je leta 1995 predložil projektni predlog v okviru programa MED MEDIA za leti 1996 in 1997. Dne 10. januarja 1996 je Generalni direktorat IB Komisije pisal pritožniku, da:

"Vaša mreža je predložila projekt decentraliziranega sodelovanja v okviru programa MED MEDIA za leti 1996 in 1997.

Z veseljem vas obveščam, da je bil vaš projekt izbran za financiranje Evropske komisije.

Izvajanje tega projekta bo potekalo v letu 1996, ko bomo zaključili pregled oblike upravljanja, ki se uporablja za programe decentraliziranega sodelovanja. [V dopisu so opisani vidiki tega pregleda.]

Moji kolegi bodo v stiku z vašo mrežo, da vas bodo obveščali o vzpostavitvi novega sistema upravljanja in o podrobnostih finančnega prispevka Skupnosti, ki je bil na tej stopnji določen na 108 400 ekujev za leto 1996. Sofinanciranje s strani Skupnosti bo zajemalo le ukrepe, ki se začnejo po podpisu pogodbe s Komisijo. Prepričan sem, da bo program MED MEDIA posledično okrepljen in bo užival polno podporo vaše mreže.

Želim vam veliko uspeha pri vašem projektu.“

Komisija
je 20. septembra 1996 pritožnika ponovno obvestila o svoji pripravi in izvajanju novega programskega okvira. Komisija je v dopisu pritožnika opozorila, da "Komisija medtem ne more povrniti nobenih izdatkov za vaše projekte in da ne more biti retroaktivnega financiranja."
Pritožnik je izjavil, da je v letu 1997 in prvih mesecih leta 1998 večkrat stopil v stik s Komisijo in da so ga uradniki Komisije prepričali, da se bodo programi Med kmalu ponovno začeli izvajati.
Komisija je 17. septembra 1998 pritožniku poslala dopis, v katerem ga je obvestila, da bo vrsta projekta, ki ga je predlagala njegova organizacija, izključena iz programa MED zaradi omejitve programa, zahtevane v resoluciji Evropskega parlamenta.
Pritožnik je nato stopil v stik s Komisijo in protestiral proti odločitvi Komisije, da izključi vrsto projekta, ki ga je predlagalo njegovo podjetje. Komisija je odgovorila, da nima nobene obveznosti do pritožnika, saj med njo in pritožnikom ni bilo vzpostavljeno nobeno pogodbeno razmerje. Poleg tega je izrazil mnenje, da je treba upoštevati resolucijo Evropskega parlamenta (1) (na katero se sklicuje pismo z dne 17. septembra 1998 zgoraj).
Pritožnik je v pritožbi trdil, da:
(i) Leta 1996 je Komisija njegov projekt izbrala za financiranje in ta odločba ni bila nikoli uradno razveljavljena, zato je Komisija še vedno zavezana financiranju projekta;
(ii) Ker se je zanašal na večkratna zagotovila uradnikov GD 1B, da bo projekt financiran, je imel znatne stroške pri vzdrževanju omrežja, potrebnega za projekt, in je žrtvoval tudi druge priložnosti za zaslužek z izogibanjem dolgoročnim projektom.

Poizvedba

Mnenje Komisije V
svojem mnenju je Komisija pojasnila, da se je po poročilu Računskega sodišča oktobra 1995 odločila, da takoj prekine vse programe MED in prekliče vse obstoječe pogodbe. Sodišče je v svojem poročilu Komisijo opozorilo na očitne nepravilnosti pri upravljanju programov MED.
Te nepravilnosti pri upravljanju je nato preučil Evropski parlament, ki je o tem izdal resolucijo. Parlament je v svojo resolucijo vključil izjavo, da vrsta projekta, ki ga predlaga pritožnikovo podjetje, ne bi smela biti vključena v revidirani program MED. Komisija je sprejela to odločitev o politiki.
Poleg tega je Komisija v svojem mnenju poudarila, da nikoli ni bilo pogodbenega razmerja med Komisijo in pritožnikovim podjetjem.
Pritožnikove pripombe
Pritožnik je v svojih pripombah priznal, da Komisija ni formalno sklenila pogodbe z njegovim podjetjem. Vendar je trdil in nadalje trdil, da je Komisija ustvarila legitimno pričakovanje, da bo pogodba sklenjena.
Pritožnik je poleg tega podvomil o očitnem poskusu Komisije, da opraviči svoje ukrepe s sklicevanjem na težave pri notranjem upravljanju. Menil je, da je bil odziv Komisije na poročilo in resolucijo Računskega sodišča in Evropskega parlamenta samovoljen.
Nazadnje je pritožnik navedel svoj odškodninski zahtevek in predlagal, naj Komisija njegovemu podjetju plača stroške, ki so bili predvideni v prvotno predlaganem projektu.

ODLOČBA

1 Trditev, da je Komisija še vedno zavezana financiranju projekta
1.1 Pritožnik je najprej trdil, da je Komisija leta 1996 njegov projekt izbrala za financiranje in da ta odločba ni bila nikoli uradno razveljavljena ter da je zato Komisija še vedno zavezana financiranju projekta.
1.2 Zdi se, da v tej zadevi ni sporno, da med Komisijo in pritožnikom ni bila formalno sklenjena nobena pogodba. Trditev, da je Komisija še vedno zavezana financiranju pritožnikovega projekta, se zato ne zdi utemeljena. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da v zvezi s prvo trditvijo ni bilo nepravilnosti.
2 Odškodninski zahtevek
2.1 Druga trditev pritožnika je, da je imel s sklicevanjem na večkratna zagotovila uradnikov GD 1B, da bo projekt financiran, znatne stroške pri vzdrževanju omrežja, potrebnega za projekt, in je z izogibanjem dolgoročnim projektom žrtvoval tudi druge možnosti za zaslužek.
2.2 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bilo v pismih z dne 10. januarja in 20. septembra 1996 opozorjeno na dejstvo, da pred sklenitvijo pogodbe ne bo nobenega financiranja. V dopisu z dne 10. januarja je bilo navedeno, da bo sofinanciranje Skupnosti zajemalo le ukrepe, ki so se začeli po podpisu pogodbe s Komisijo. V dopisu z dne 20. septembra je bilo navedeno, da Komisija v obdobju pred vzpostavitvijo novega programskega okvira ni mogla povrniti nobenih odhodkov za projekte in da ni moglo biti retroaktivnega financiranja.
2.3 Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija sprejela razumne ukrepe, da bi pritožnika obvestila, da je financiranje mogoče šele po sklenitvi uradne pogodbe. V zvezi z drugo trditvijo torej ni bilo nepravilnosti.
3 Zaključek
Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropska komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.
S spoštovanjem,
Jacob Söderman

---

(1) Resolucija o Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 1/96 o programih MED (predloženem v skladu z drugim pododstavkom člena 188c(4) Pogodbe ES) z odgovori Komisije (C4-0512/96). 1997 UL C 286/263.