Zadeva se je nanašala na domnevno nepravočasno obravnavo pritožbe s strani pritožbenega mehanizma Evropske investicijske banke (EIB). Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je bila zamuda upravičena zaradi zapletenosti predmeta pritožbe. Varuhinja človekovih pravic zato ni ugotovila nepravilnosti pri delovanju EIB.

Zadeva se je nanašala na to, da Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja (EASME) ni odgovorila na pritožnikovo zahtevo za revizijo po postopku zaposlovanja pogodbenega uslužbenca.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in agencijo EASME prosila, naj odgovori pritožnici in obravnava njene pomisleke glede njene izključitve z „rezervnega seznama“ uspešnih kandidatov. EASME se je v svojem odgovoru opravičila za to, kar je opisala kot „nesrečen dogodek“, ki se ne bi smel zgoditi, in pojasnila, zakaj pritožnik ni bil vključen na rezervni seznam.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da so pojasnila agencije EASME o izključitvi pritožnika prepričljiva. Vendar je obžalovala, da je agencija EASME potrebovala eno leto, da je odgovorila na pritožnikovo zahtevo za pregled, in da je to storila šele po posredovanju varuhinje človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je agencijo EASME pozvala, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da se podobni incidenti v prihodnosti ne bodo zgodili.

Zadeva se je nanašala na to, da Evropska komisija ni odgovorila na pritožnikovo zahtevo za pravno revizijo odločitve Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, da zavrne njegov projekt iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je Komisija pritožniku že odgovorila. Zato je menila, da je institucija ta del pritožbe rešila. Preučila je tudi vsebino odgovora Komisije ter menila, da je izčrpen in razumen. Zato se je odločila, da ni bilo nepravilnosti.

Večina proračuna EU se vsako leto dodeli skladom in programom, ki jih Evropska komisija upravlja skupaj z državami članicami. Junija 2015 je varuhinja človekovih pravic začela preiskavo na lastno pobudo v zvezi s pravočasnostjo plačil Komisije, pri čemer se je osredotočila na plačila zasebnim izvajalcem in upravičencem, ki jih bodo zamude pri plačilih verjetno najbolj prizadele. Ta preiskava je sledila štirim prejšnjim preiskavam na isto temo.

Varuhinja človekovih pravic je zahtevala informacije o številu in odstotku primerov, v katerih je prišlo do zamud pri plačilu, obsegu nastalih zamud, zadevnih zneskih in primerih, v katerih so bile obresti plačane zaradi zamude pri plačilu. Varuhinja človekovih pravic je izvedla tudi inšpekcijski pregled na kraju samem, da bi bolje razumela, kako plačilni postopek deluje v praksi.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je skupni delež zamud pri plačilih od leta 2013 povečal zaradi dveh glavnih dejavnikov. Prvič, sedanja finančna uredba, ki je začela veljati 1. januarja 2013, je uvedla krajše plačilne roke. Drugič, proračunski organ EU (tj. Parlament in Svet) je v letu 2014 omejil znesek „odobritev plačil“, tj. denar, dodeljen institucijam za plačilo računov med letom.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja napredek, ki ga je Komisija dosegla pri zmanjševanju števila in vrednosti zamud pri plačilih v letu 2015, potem ko so leta 2014 dosegle vrhunec. Priznava, da je bil primanjkljaj odobritev plačil izjemen dejavnik, na katerega Komisija ni mogla vplivati. Varuhinja človekovih pravic nadalje ugotavlja, da povečana povprečja zamud pri plačilih od leta 2013 naprej niso pomenila, da se je uspešnost Komisije v absolutnem smislu poslabšala. Hkrati poudarja, da si mora Komisija močno prizadevati za upoštevanje krajših zakonskih rokov, uvedenih s sedanjo finančno uredbo.

Inšpekcijski pregled varuhinje človekovih pravic je pokazal, da Komisija pozorno spremlja svojo uspešnost na tem področju in je razvila številne dobre prakse. Vendar je varuh človekovih pravic zaskrbljen, ker so bili nekateri nedavni ukrepi, ki jih je napovedala Komisija, obravnavani že leta 2010 po posvetovanju, ki ga je varuh človekovih pravic začel v okviru prejšnje preiskave.

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropskega urada za izbor osebja (EPSO), da pritožniku ne dovoli vložitve druge prijave v okviru razpisa za prijavo interesa, ki ni vseboval posebnega roka za oddajo prijav. Pritožnik je želel vložiti drugo prijavo, potem ko v istem izbirnem postopku ni uspešno opravil preizkusa, povezanega z njegovo prvotno prijavo. Pritožnik je trdil, da urad EPSO ni zagotovil ustreznih odgovorov na njegove dopise v zvezi s (i) pravno podlago za to, da se kandidati ne morejo ponovno prijaviti v izbirne postopke brez določenih rokov; in (ii) pogoje, vključno z vedenjem osebja, v testnem centru v Španiji.

EPSO je v svojem odgovoru kot pravno podlago za svoja dejanja navedel pogoje, določene v razpisu za prijavo interesa. Pojasnila je tudi, da je preiskala zadevo v zvezi z ravnanjem osebja v testnem centru.

Varuhinja človekovih pravic je menila, da je razlaga urada EPSO razumna in ustrezna, zato je bila zadeva zaključena.

Zadeva se je nanašala na to, da Komisija ni odgovorila na sporočila pritožnika v zvezi z njegovimi težavami pri predložitvi predloga za nepovratna sredstva. Pritožnik se zaradi tehničnih težav ni mogel prijaviti prek sistema Komisije PRIAMOS. Namesto tega je svoj predlog predložila po elektronski pošti, na kar pa ni prejela odgovora.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in prosila Komisijo, naj odgovori. Komisija se je v repliki opravičila, ker ni odgovorila prej. Navedla je, da ne more sprejeti pritožnikove aplikacije za elektronsko pošto, ker je sistem pravilno deloval in Komisija ni mogla ugotoviti nobenih poskusov pritožnika, da bi predlog poslal prek programa PRIAMOS pred rokom.

Zadeva se je nanašala na ukrepe urada EPSO po sesutju računalniškega strežnika med testom ter na to, kako je urad EPSO obravnaval pritožnikove zahteve za pregled in dostop do dokumentov.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da EPSO (i) ni ustrezno obravnaval položaja, ki je nastal zaradi okvare računalnika, (ii) ni ustrezno obravnaval pritožnikove zahteve za pregled in (iii) ni ustrezno obravnaval pritožnikove zahteve za dostop do dokumentov. Zato je varuhinja človekovih pravic uradu EPSO podala tri priporočila.

Urad EPSO je sprejel prvo priporočilo varuha človekovih pravic o tem, kako naj obravnava tehnične težave med računalniško podprtim testom. Drugo priporočilo je bilo, naj urad EPSO pritožniku predloži podrobno razlago o tem, kako je obravnaval njegovo zahtevo za pregled. Varuhinja človekovih pravic je menila, da odgovor urada EPSO na to vprašanje ni prepričljiv in da je njegova obravnava zahteve za pregled pomenila nepravilnost. Nazadnje, EPSO ni sprejel tretjega priporočila varuhinje človekovih pravic v zvezi z zagotavljanjem dostopa do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je to, da urad EPSO ni predložil dodatnih dokumentov, prav tako pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je poleg dveh ugotovitev o nepravilnostih uradu EPSO predlagala tudi, kako bi lahko izboljšal svojo kontaktno službo za kandidate.  

Ta zadeva se je nanašala na to, kako je Evropska komisija obravnavala informacije, ki jih je predložil pritožnik, v zvezi s tremi primeri nezakonite državne pomoči, dodeljene španskim nogometnim klubom. Pritožnik je trdil, da Komisija v razumnem roku ni odločila, ali naj začne formalno preiskavo domnevno nezakonite državne pomoči. Ker po mnenju pritožnika Komisija ni ukrepala, je pritožnik vložil zahtevo za dostop do nekaterih dokumentov v zvezi z dvema od teh primerov. Komisija je zavrnila dostop zaradi varstva namena preiskav.

Zadeva se je nanašala na zamude pri odobritvi dvajsetih vlog za gensko spremenjena živila in krmo. Pritožniki so Komisijo večkrat obvestili o svojih pomislekih. Po njihovem mnenju so bile razlage Komisije in vztrajne zamude nesprejemljive. Zato so se pritožniki obrnili na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da zamude, ki so vplivale na dvajset vlog, niso bile upravičene. Komisija je med preiskavo obravnavala vse nerešene vloge. Vendar je varuhinja človekovih pravic sklenila, da zamude odražajo sistemsko težavo in niso posledica zadev, ki so specifične za posamezne vloge za odobritev. Varuhinja človekovih pravic je ob zaključku preiskave ugotovila, da so zamude pomenile nepravilnost Komisije.

Zadeva se je nanašala na zamudo Evropskega bančnega organa (EBA) pri obravnavi pritožnikove zahteve, naj EBA razišče domnevno kršitev prava EU s strani estonskega finančnega nadzornega organa. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in ugotovila, da je organ EBA večinoma lahko upravičil svojo zamudo. Iz tega razloga in tudi zato, ker se je organ EBA opravičil za zamudo in se zavezal, da bo izboljšal svoj postopek, varuhinja človekovih pravic ni ugotovila nepravilnosti. Ker je EBA med preiskavo določil notranje roke za obravnavo podobnih zahtev, ga je varuhinja človekovih pravic spodbudila, naj te roke formalizira s spremembo svojega poslovnika. Zato je zadevo zaključila z dodatno pripombo.