Pritožba pri Evropski komisiji

1. Pritožnik je romunski državljan, ki prebiva v Grčiji. Leta 2013 je pri grškem pokojninskem skladu (TSMEDE [1]) vložila zahtevek za družinsko pokojnino, v katerega je bil vključen njen pokojni mož, univerzitetni profesor, s katerim je bila poročena dve leti in devet mesecev.

2. Grški organi so jo leta 2016 obvestili, da ne bo upravičena do družinske pokojnine, saj ni bila poročena vsaj tri leta, kot to zahteva upoštevno pravo.

3. Pritožnik je menil, da so grški organi napačno uporabili zadevno zakonodajo [2] in jo diskriminirali na podlagi državljanstva. Potem ko je neuspešno vložila peticijo pri Odboru Evropskega parlamenta za peticije [3], se je pritožila pri Evropski komisiji in jo pozvala, naj ukrepa proti Grčiji, ker je kršila pravo EU (tako imenovana „pritožba zaradi kršitve“[4]).

4. Pritožnik je trdil, da so grški organi v njegovem primeru napačno uporabili pravila o socialni varnosti, ki se od leta 2015 uporabljajo za zasebni sektor (IKA [5]), namesto pravil, ki se od leta 2013 uporabljajo za univerzitetne profesorje (TSMEDE). Trdila je tudi, da je bil njen spis namerno odložen, pogoji pa so postali strožji. Pritožnik je navedel, da so grške vdove v podobnih položajih (manj kot tri leta zakonske zveze), ki so v letih 2014 in 2015 vložile zahtevke za družinske pokojnine, prejele pozitivne odločitve, saj so bili njihovi spisi obravnavani hitreje. Komisijo je tudi prosila, naj stopi v stik z grškimi organi in jim zastavi konkretna vprašanja v zvezi z njeno pravico do družinske pokojnine.

Odgovor Komisije pritožniku in pritožba varuhu človekovih pravic

5. Komisija je 5. februarja 2018 zaključila pritožnikovo zadevo [6]. Komisija se je sklicevala na svoje stališče, ki ga je že izrazila v odgovoru na pritožnikovo peticijo Parlamentu. Komisija je v tem odgovoru izrazila stališče, da se trditve pritožnika nanašajo na uporabo nacionalnega prava. Opozoril je tudi, da določbe, ki preživelim zakoncem dodeljujejo kakršno koli pokojnino ali druge dajatve socialne varnosti, spadajo v prvi namen člena 153(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da ukrepi EU na področju socialne politike ne vplivajo na pravice držav članic, da opredelijo temeljna načela svojih sistemov socialne varnosti, in na njihovo finančno ravnovesje ^[7]. Komisija je tudi navedla, da pritožnik ni predložil nobenih konkretnih dokazov ali primera domnevne diskriminacije na podlagi državljanstva.

6. Komisija je v odločbi o zaključku pritožbe zaradi kršitve dodala, da ne more posegati v zasnovo grškega pokojninskega sistema ali pravilno uporabo zadevne grške zakonodaje. V takih primerih morajo države članice, vključno z njihovimi pravosodnimi organi, zagotoviti, da se temeljne pravice učinkovito spoštujejo in varujejo v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic.

7. Komisija bi lahko začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Grčiji le, če bi prejela dokaze, da grški organi diskriminirajo negrške vdove. Pritožniku je tudi svetovala, naj vloži pritožbo pri grškem varuhu človekovih pravic in mu predloži dokaze, da je bila diskriminirana.

8. Pritožnik z odgovorom Komisije ni bil zadovoljen, zato se je obrnil na varuha človekovih pravic. Trdila je, da jo je Komisija eno leto po tem, ko je vložila pritožbo, zavrnila iz istih razlogov, kot jih je navedla v odgovoru na peticijo, ki jo je vložila pri Parlamentu. Navedla je, da so bili razlogi Komisije za zaključek njene pritožbe zaradi kršitve, zlasti da Komisija ne more posegati v upravljanje sistemov socialne varnosti držav članic EU, nepravilni in „nezakoniti“. Navedla je tudi, da je Komisiji predložila dokumente v zvezi s pokojnino drugega romunskega državljana, ki naj bi dokazovali, da njen primer ni bil „en sam in osamljen“[8]. Kritizirala je Komisijo, ker od grških organov ni zahtevala informacij o njenem pokojninskem položaju in ker ji ni plačala odškodnine, ker ni ustrezno obravnavala njene pritožbe.

Ugotovitve evropske varuhinje človekovih pravic

9. Komisija je odgovorna za nadzor nad učinkovito uporabo, izvajanjem in izvrševanjem prava EU v državah članicah [9]. Če država članica ne izpolni obveznosti iz Pogodb, lahko Komisija sprejme ukrepe (postopek za ugotavljanje kršitev) za odpravo te kršitve.

10. Komisija ima diskrecijsko pravico pri odločanju, ali in kdaj bo začela postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici [10], ter deluje na podlagi svoje politike spremljanja uporabe in izvajanja prava EU v državah članicah [11]. V skladu s to politiko Komisija daje prednost primerom, v katerih je nepravilna uporaba prava EU sistemske narave [12]. Glavni namen postopka za ugotavljanje kršitev je zagotoviti, da države članice izvajajo pravo EU v splošnem interesu. Komisija na primer začne postopek za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ki ima vzpostavljeno nacionalno zakonodajo ali upravno prakso, ki je v nasprotju s pravom EU. Vendar namen postopkov za ugotavljanje kršitev ni zagotavljanje individualnih pravnih sredstev [13] in reševanje posebnih primerov napačne uporabe prava EU, ki vključujejo enega ali le majhno število državljanov [14]. Zato bi bilo treba posamezne primere morebitne nepravilne uporabe prava EU, ki ne sprožajo vprašanj splošne prakse ali sistematičnega neupoštevanja prava EU, obravnavati na nacionalni ravni [15].

11. V tem primeru korespondenca med Komisijo in pritožnikom, ki jo je preučil varuh človekovih pravic, kaže, da je Komisija pravilno ocenila vprašanja, ki jih je pritožnik izpostavil v pritožbi zaradi kršitve. Komisija je pravilno navedla, da morajo nacionalni organi spoštovati pravo EU in zagotoviti, da ga Grčija spoštuje, ter da mora pritožnik svoj primer v Grčiji obravnavati na nacionalni ravni. Razlog za to je, da so za varovanje prava EU v prvi vrsti odgovorne uprave in sodišča držav članic (v tem primeru pristojna upravna sodišča). Pristojne so za ugoditev zahtevkom in tožbam državljanov, ki zahtevajo odškodnino ali finančno nadomestilo za škodo, ki so jo utrpeli, kadar nacionalni ukrepi kršijo pravo EU.

12. Dejstvo, da se pritožnica ne želi obrniti na nacionalne organe, ne pomeni, da mora Komisija stopiti v stik z grškimi organi in poskušati rešiti težavo z njeno pokojnino v njenem imenu. Komisija je pritožnici pojasnila, da brez informacij ali konkretnih dokazov o splošni praksi, ki bi kazali, da grški organi diskriminirajo nedržavljane, njene pritožbe ne bo nadalje obravnavala. To pojasnilo je bilo v skladu s politiko Komisije [16]. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem ugotavlja, da pritožnik ni predložil dokazov, da grški organi socialne varnosti diskriminirajo negrške državljane v zvezi z njihovo družinsko pokojnino.

13. Nazadnje, v okviru druge podobne pritožbe, ki jo je vložil pritožnik, se je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic obrnila na urad grškega varuha človekovih pravic [17]. Slednja je potrdila, da je obravnavala več pritožb, ki jih je pritožnik vložil v zvezi z istimi vprašanji, in ji predložila tudi odločbo, v kateri je pojasnila pravne razloge, zaradi katerih se zdi, da v skladu z veljavnimi pravili ne izpolnjuje pogojev za družinsko pokojnino.

14. Kljub temu varuhinja človekovih pravic razume, da se je pritožnik znašel v težkem položaju. Vendar Komisija ni ustrezen organ, na katerega bi se lahko obrnila, da bi pojasnila svoj pokojninski položaj in pravice ali zahtevala odškodnino za domnevno diskriminacijo s strani grških organov.

15. Na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik, varuh človekovih pravic v tem primeru ni ugotovil nepravilnosti [18].

Lambros Papadias

Vodja preiskav – enota 3

Strasbourg, 12. 11. 2018

[1] Pokojninski sklad za inženirje in javne izvajalce.

[2] Pritožnik je trdil, da so grške agencije za socialno varnost, ki so obravnavale njen primer, napačno uporabile splošni zakon, s katerim je bila družinska pokojnina dodeljena šele po treh letih zakonske zveze. Trdila je, da se namesto tega uporablja poseben odlok (odlok št. 169/2007) zaradi poklica njenega moža, ki je imel krajšo (0,5–2 leti) zakonsko dobo.

^[3] Peticija št. 296/2016. Odbor za peticije je po prejemu odgovora Evropske komisije na peticijo zaključil njen primer. Menila je, da so bile obravnavane zadeve v pristojnosti grških organov in da pritožnik ni dokazal domnevne diskriminacije grških organov.

[4] Registriran pod referenčno številko CHAP(2017)00168.

^[5] Fundacija za socialno varnost (IKA).

[6] Komisija je 28. novembra 2017 pritožnici poslala tako imenovani „dopis pred zaključkom“, v katerem jo je obvestila o nameri Komisije, da zaključi zadevo, in jo pozvala, naj predloži pripombe. Pritožnik je to storil še isti dan. Vendar je Komisija menila, da pripombe pritožnika niso zagotovile nobenih novih informacij, kar jo je prepričalo, naj pregleda svojo odločitev.

^[7] Komisija se je sklicevala tudi na sodno prakso Unije, v skladu s katero morajo države članice izbrati ukrepe, s katerimi lahko dosežejo cilj svoje socialne politike in politike zaposlovanja, ter na široko polje proste presoje, ki ga imajo na področju socialne politike (sodba Sodišča z dne 14. decembra 1995 v zadevi Ursula Menger in Hildegard Scheffel proti Innungskrankenkasse Vorderpfalz, C­444/93, ECLI:EU:C:1995:442; sodba Sodišča z dne 7. maja 1991, Komisija/Belgija, zadeva C-229/89, ECLI:EU:C:1991:187), ki med drugim zajema pravila o vprašanjih upravičenosti do dajatev za preživele osebe in njihovi dodelitvi.

^[8] Po mnenju pritožnice so grški organi diskriminirali tudi to osebo s tem, da so odložili odločitev o njeni upokojitvi. Zato je ta oseba zaradi strožjih pogojev, ki se uporabljajo, prejemala nižjo pokojnino.

[9] Člen 17(1) Pogodbe o Evropski uniji in člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 

[10] Sodba Sodišča z dne 6. decembra 1989 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-329/88, ECLI:EU:C:1989:618.  

[11] Sporočilo Komisije, Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov, UL 2017, C 18.

[12] Točka 3 sporočila. Poleg tega iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da mora biti praksa napačne uporabe prava Unije do neke mere dosledna in splošna, da se Komisiji omogoči ukrepanje (glej na primer sodbo Sodišča z dne 12. maja 2005, Komisija/Belgija, C-287/03, ECLI:EU:C:2005:282, točka 29).

[13] Točka 4 Sporočila (navedena zgoraj, opomba 12). S postopkom Komisije za ugotavljanje kršitev se ne bo določila odgovornost v posameznem primeru niti se posameznikom ne bo dodelilo finančno nadomestilo.

^[14] V vsakem primeru, tudi če Komisija zadevo predloži Sodišču, Sodišče izda sodbo, v kateri ugotovi, ali je prišlo do kršitve prava EU, vendar ne more razveljaviti nacionalne določbe, ki ni združljiva s pravom EU, niti prisiliti nacionalne uprave, da odgovori na zahtevo posameznika, niti naložiti državi, da plača odškodnino posamezniku, na katerega je kršitev prava EU negativno vplivala. Če želijo pritožniki zahtevati odškodnino, morajo zadevo še vedno predložiti nacionalnemu sodišču v roku, določenem v nacionalnem pravu.

[15] Točka 3 Sporočila (navedena zgoraj, opomba 12). 

[16] Komisija lahko ukrepa le, če obstajajo jasni dokazi o splošni in dosledni kršitvi prava EU s strani nacionalnih uprav, in ima široko diskrecijsko pravico pri odločanju, ali so prakse dovolj dosledne in splošne, da vodijo do začetka postopka za ugotavljanje kršitev. Vendar mora pojasniti, zakaj je svojo diskrecijsko pravico uporabila na poseben način, kar je v obravnavanem primeru tudi storila.

[17] Pritožnik je 16. februarja 2018 v okviru prejšnje pritožbe (2262/2017/STI), ki jo je vložil pri varuhu človekovih pravic.

[18] Ta pritožba je bila obravnavana v okviru delegirane obravnave zadeve v skladu s členom 11 Sklepa Evropskega varuha človekovih pravic o sprejetju izvedbenih določb.