Ozadje preiskave na lastno pobudo

1. Člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblašča evropskega varuha človekovih pravic za izvajanje preiskav na lastno pobudo v zvezi z morebitnimi primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije.

2. Varuh človekovih pravic je v preiskavi na lastno pobudo OI/5/99/(IJH)GG preiskal vprašanje zamude Komisije pri plačilu. Preiskava je bila zaključena 16. februarja 2001.

3. Varuh človekovih pravic je 14. decembra 2007 začel novo preiskavo na lastno pobudo v zvezi z vprašanjem pravočasnosti plačil Evropske komisije (OI/5/2007/GG).

4. Komisija je v svojem mnenju v tej zadevi med drugim poudarila, da je bil spremenjen člen 106 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba št. 2342/2002).

5. Člen 106 Uredbe št. 2342/2002[2] določa:

„Plačilni roki in zamudne obresti

1. Dolgovani zneski se plačajo najpozneje v petinštiridesetih koledarskih dneh od datuma, ko pooblaščena služba odgovornega odredbodajalca evidentira dopusten zahtevek za plačilo (...).

2. Plačilni rok iz odstavka 1 je trideset koledarskih dni za plačila, ki se nanašajo na naročila storitev ali blaga, razen če je v pogodbi določeno drugače.

3. Za pogodbe, sporazume o donacijah in sklepe, v skladu s katerimi je plačilo odvisno od odobritve poročila ali potrdila, rok za plačilne roke iz odstavkov 1 in 2 ne začne teči, dokler zadevno poročilo ali potrdilo ni odobreno. (...)

Čas, dovoljen za homologacijo, ne sme presegati:

(a) 20 koledarskih dni za enostavne pogodbe v zvezi z dobavo blaga in storitev;

(b) 45 koledarskih dni za druge pogodbe ter sporazume in sklepe o nepovratnih sredstvih;

(c) 60 koledarskih dni za pogodbe in sporazume o donacijah ter sklepe, ki vključujejo tehnične službe ali ukrepe, katerih ocena je posebej zapletena.

(...)

5. Po izteku rokov iz odstavkov 1, 2 in 3 je upnik upravičen do obresti v skladu z naslednjimi določbami:

(a) obrestne mere so obrestne mere iz prvega pododstavka člena 86(2);

(b) obresti se plačajo za obdobje, ki preteče od koledarskega dne po izteku roka za plačilo do dneva plačila.

Izjemoma, kadar so obresti, izračunane v skladu z določbami prvega pododstavka, nižje ali enake 200 EUR, se upniku plačajo le na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila. (...)"

6. V svoji odločitvi z dne 20. junija 2008, s katero je zaključil svojo preiskavo na lastno pobudo OI/5/2007/GG, je varuh človekovih pravic ugotovil, da se zdi, da so številni ukrepi, ki jih je Komisija sprejela v zvezi s tem, zlasti tisti, ki so privedli do sprememb Uredbe 2342/2002, razmeroma novi in da je zato še prezgodaj za oceno učinka, ki bi ga lahko imeli na položaj. Po mnenju varuha človekovih pravic je bil torej najboljši način za nadaljevanje zaključek preiskave OI/5/2007/GG in začetek nove preiskave na lastno pobudo v začetku leta 2009, ko bodo na voljo podatki o uspešnosti Komisije v letu 2008.

7. Glede na navedeno se je varuhinja človekovih pravic odločila začeti novo preiskavo na lastno pobudo o pravočasnosti plačil Komisije.

Predmet preiskave

8. Varuh človekovih pravic je v dopisu o začetku te preiskave Komisijo pozval, naj ga obvesti o rezultatih ukrepov, ki jih je sprejela za opredelitev in odpravo vzrokov za zamude pri plačilih izvajalcem in upravičencem do nepovratnih sredstev in subvencij. Varuh človekovih pravic je dodal, da bi ga seveda zanimalo tudi pridobivanje informacij o vseh nadaljnjih ukrepih, ki bi jih Komisija lahko sprejela na tem področju.

9. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da bi bilo v zvezi s tem najkoristneje, če bi Komisija lahko predložila tudi statistične podatke, ki bi lahko ponazarjali težavo ali popravne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija. Dodal je, da bi bil še posebej zainteresiran za informacije o številu in odstotku primerov, v katerih je prišlo do zamud pri plačilu, o obsegu nastalih zamud, o zadevnih zneskih in o primerih, v katerih so bile obresti plačane zaradi zamude pri plačilu.

10. Varuh človekovih pravic je opozoril, da je, kot je pojasnjeno v točki 1.10 njegove odločitve v zadevi OI/5/2007/GG, tudi menil, da je treba pregledati učinke revizije člena 106(5) Uredbe 2342/2002. Zato je pozval Komisijo, naj v svojem mnenju obravnava ta vidik.

Preiskava

11. Varuh človekovih pravic je 17. februarja 2009 začel preiskavo na lastno pobudo.

12. Komisija je mnenje predstavila 28. maja 2009.

13. Varuh človekovih pravic je 24. junija 2009 Komisijo zaprosil za dodatne informacije v zvezi s predmetom njegove preiskave. Komisija je odgovor poslala 30. oktobra 2009.

14. Varuh človekovih pravic je 12. januarja 2010 začel javno posvetovanje. Skupno je bilo prejetih devet prispevkov zainteresiranih javnosti.

15. Varuh človekovih pravic je 21. aprila 2010 Komisijo pozval, naj obravnava argumente, navedene v teh prispevkih. Prosil jo je tudi, naj mu posreduje dodatne informacije. Komisija je odgovor poslala 14. septembra 2010. Komisija je nato obvestila varuhinjo človekovih pravic, da je treba zaradi napake, ki je bila medtem odkrita, nekatere številke popraviti.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodne ugotovitve

16. Komisija je v svojem odgovoru na prvo zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah na zahtevo varuha človekovih pravic predstavila podatke o petih primerih, v katerih je bil leta 2008 plačan najvišji znesek obresti. Eden od teh primerov se je nanašal na plačilo „javnemu zavodu“, pri katerem je prišlo do 754-dnevne zamude.

17. To je bila izjemna zamuda. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je primerno podrobneje preučiti ta primer. Na prvi pogled se je zdelo pošteno domnevati, da je ta zadeva izjema. Varuh človekovih pravic je tudi ugotovil, da so bile v tem primeru plačane zamudne obresti in da mu v zvezi s tem ni bila predložena nobena pritožba.

18. Varuhinja človekovih pravic je zato menila, da je treba ta primer preučiti ločeno od te preiskave. Zato je začel ločeno preiskavo na lastno pobudo (OI/1/2010/GG).

19. Varuhinja človekovih pravic je po temeljiti preučitvi dejstev v tej zadevi, ki je vključevala pregled zadevnega spisa, ugotovila, da ni razlogov za nadaljnje preiskave. Zato je 21. aprila 2010 to zadevo zaključil.

A. Argumenti in informacije, ki jih je upošteval varuh človekovih pravic

Mnenje Komisije in njen odgovor na prvo zahtevo po dodatnih informacijah

20. Komisija je v svojem mnenju navedla, da je v letu 2008 ohranila raven uspešnosti plačil, ki je bila po številu in vrednosti ter povprečni zamudi podobna kot v prejšnjih letih. V naslednji razpredelnici je povzeto stanje v letu 2008 v zvezi s plačili, izvedenimi po izteku zadevnih rokov. Podatki za leti 2005 in 2007, ki so bili sporočeni prej, se uporabljajo za primerjavo:

Razpredelnica 1: Zamude pri plačilih v letih 2005, 2007 in 2008

	2005	2007	2008
Število zamud pri plačilih	42.74 %	22.57 %	22.67 %
Vrednost zamud pri plačilih	17.48 %	11.52 %	13.95 %
Povprečne zamude[3]	49,13 dni	47,98 dni	47,45 dni

21. Kar zadeva plačilo zamudnih obresti, je Komisija ugotovila, da je morala obravnavati več zahtevkov in v letu 2008 plačati več obresti kot prej:

Razpredelnica 2: Obresti zaradi zamud pri plačilih v letih 2005, 2007 in 2008

	2005	2007	2008
Število zahtevkov za obresti, ki so jih vložili upniki zaradi zamude pri plačilu	149	136	138
Znesek plačanih obresti	230 736,58 EUR	378 211,57 EUR	631 909,62 EUR[4] (od tega 512 830,79 EUR na zahtevo)

22. Komisija je opozorila na številne ukrepe, ki jih je že sprejela v zadnjih letih, da bi se izognila zamudam pri plačilih, tako na upravni kot na zakonodajni ravni. Dodala je, da so bili ti koraki zabeleženi v njenih stališčih v zvezi z OI/5/2007/GG in so znatno prispevali k zmanjšanju odstotka zamud pri plačilih, čeprav je bil položaj leta 2008 še vedno zelo blizu tistemu iz leta 2007. Vendar je bilo treba upoštevati, da je bila večina različnih ukrepov, sprejetih za reševanje vprašanja zamud pri plačilih, dolgoročne narave. Njihov učinek bi se torej pokazal le postopoma. Člen 106(5) Uredbe št. 2342/2002 v revidirani različici se je na primer uporabljal šele od 1. januarja 2008, medtem ko je bilo treba zahtevke za obresti še vložiti v zvezi s pogodbami o javnih naročilih ali sporazumi/odločbami o donacijah, sklenjenimi pred 1. januarjem 2008.

23. Komisija je poudarila, da se v celoti zaveda potrebe po upoštevanju rokov za plačila in da meni, da so v zvezi s tem potrebna dodatna prizadevanja. Zato je 8. aprila 2009 sprejela sporočilo z naslovom "Poenostavitev finančnih pravil in pospešitev izvrševanja proračuna za podporo oživitvi gospodarstva"[5] (v nadaljnjem besedilu: sporočilo iz leta 2009). To sporočilo se je osredotočilo na del proračuna, ki ga Komisija izvršuje neposredno (centralizirano upravljanje), in naročilo službam Komisije, naj naredijo korak naprej s prostovoljnim izvajanjem naslednjih ukrepov:

• pospešitev "prvih" plačil predhodnega financiranja s plačilom v 20 koledarskih dneh od datuma sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ali sporazuma/sklepa o donaciji do dne, ko se bremeni bančni račun Komisije[6]. Po navedbah Komisije so plačila predhodnega financiranja pokrila približno tretjino vrednosti plačil;

• pospešitev vseh drugih plačil, za katera bi Komisija uporabila 30-dnevni rok; in

• spodbujanje uporabe pavšalnih zneskov in pavšalnih stopenj, ki preprečujejo dolgotrajne in okorne preglede standardiziranih ukrepov/stroškov.

24. Komisija je navedla, da je s tem sporočilom okrepila tudi spremljanje uspešnosti svojih služb. Prvič, računovodji Komisije je bila zaupana naloga spremljanja in usklajevanja napredka pri izvajanju in uresničevanju skrajšanega roka. Njegova prva ocena naj bi temeljila na zamudah pri plačilih, ugotovljenih v zadnjem četrtletju leta 2009. Drugič, zadevni pregled stanja bi se okrepil in postal bolj dinamičen, saj bi morali generalni direktorji in/ali vodje služb zdaj predstaviti in po potrebi komentirati uspešnost svojega generalnega direktorata/službe.

25. Komisija je navedla, da je bilo tako jasno, da si je odločno prizadevala za reševanje izzivov, s katerimi se je soočala v zvezi z zamudami pri plačilih, in da je svoje službe v celoti seznanila s potrebo po doseganju boljše uspešnosti v zvezi z zamudami pri plačilih v letu 2009 in pozneje.

26. Varuhinja človekovih pravic je po preučitvi teh informacij poudarila, da se eden od ukrepov, ki jih je sprejela Komisija, nanaša na nov rok 30 dni za vsa plačila, razen za „prva“ plačila predhodnega financiranja. Komisija je v svojem sporočilu iz leta 2009 pojasnila, da bo „[z]a dosego tega ambicioznega cilja [...] potreben poseben napor glede na število in obseg plačil, ki jih upravlja Komisija, ter glede na delež, ki trenutno zamuja v primerjavi z obstoječimi roki.“ Komisija se je v svojem mnenju sklicevala na vlogo, ki je bila zaupana njenemu računovodji, in dejstvo, da bodo morali generalni direktorji in/ali vodje služb predstaviti in komentirati uspešnost svojih služb. Čeprav so bili ti ukrepi nedvomno dobrodošli in pomembni, še zdaleč ni bilo jasno, ali bodo zadostovali za zagotovitev, da bo revidirani cilj dosežen. Dejansko je bilo jasno, da je imela Komisija precejšnje težave pri doseganju prejšnjega, manj zahtevnega cilja. Uvedba še bolj ambicioznega cilja bi zato verjetno privedla do izboljšav le, če bi bili sprejeti ukrepi za zagotovitev, da bi bilo osebje Komisije sposobno izpolniti ta cilj in bi to tudi dejansko storilo. Varuh človekovih pravic je zato Komisijo pozval, naj navede, katere konkretne ukrepe je sprejela v zvezi s svojim osebjem, da bi zagotovila doseganje svojega cilja, pri čemer naj upošteva tudi ustrezne ukrepe, ki jih je že navedla v svojem mnenju v zadevi OI/5/2007/GG.

27. Varuh človekovih pravic je nadalje ugotovil, da podatki, ki jih je predložila Komisija, kažejo, da se je skupni znesek plačanih obresti v letu 2008 povečal in da se je v povprečju povečal tudi znesek plačanih obresti na zahtevo. Zato je Komisijo zaprosil za podrobnejše informacije o obrestih, ki jih je plačala leta 2008, zlasti v zvezi s področji ali storitvami, ki so predstavljale večino teh obresti, in morebitnimi spremembami, ki so bile doslej zabeležene v primerjavi s prejšnjimi leti. Varuh človekovih pravic je Komisijo tudi zaprosil, naj zagotovi podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan na zahtevo leta 2008, in za pet primerov, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan brez zahteve leta 2008.

28. Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da je izvajala okrepljeno operativno podporo in spremljanje za svoje osebje z naslednjimi ukrepi.

29. Smernice o posebnih vprašanjih so bile pripravljene od objave sporočila iz leta 2009. Te smernice so bile osredotočene zlasti na zagotavljanje podpornih smernic za odredbodajalce o tem, kako sprejemati odločitve na podlagi ocen tveganja, na potrebo po jamstvih za predhodno financiranje, na izvajanje ukrepov prilagodljivosti, predlaganih v sporočilu iz leta 2009, ter na čim večjo racionalizacijo finančnih krogov.

30. Čeprav je računovodski sistem Komisije (ABAC) že zagotavljal znatno podporo (registracija in spremljanje rokov za plačilo, samodejni izračun zamudnih obresti in spremljanje s statističnim poročanjem), sta se izvajala dva posebna ukrepa, da bi se omogočilo spremljanje novega roka:

• v sistemu ABAC so bile razvite nove funkcije, ki vključujejo sklop samodejnih mehanizmov opozarjanja, ki uporabnike opozarjajo na bližajoče se roke; in

• Računovodja Komisije bo z odgovornimi odredbodajalci, odgovornimi za plačila, delil informacije iz poročil, pripravljenih za izvajanje četrtletnega postopka spremljanja zamud pri plačilih, za katere je bil odgovoren. Tak pristop bi zagotovil popolno preglednost in informacije. Plačilni roki bi se primerjali s cilji od 1. oktobra 2009, razlogi za njihovo neupoštevanje pa bi se preučili pri odredbodajalskih službah.

31. V zvezi s posebnimi informacijami, ki jih je zahteval varuh človekovih pravic, je Komisija navedla, da statistični podatki o zapadlih plačilih kažejo, da je povprečno število dni zamude v letu 2008 ostalo stabilno (47 dni), medtem ko se je število zamudnih plačil, za katera so bile plačane obresti, povečalo za skoraj 30 odstotkov na 173 plačil v skupnem znesku 576 000 EUR, kar je v povprečju približno 3 300 EUR na plačilo.

32. Komisija je pojasnila, da so v naslednjih treh preglednicah za leto 2008 povzeti najvišji generalni direktorati/storitve v zvezi s plačanimi obrestmi in prvih pet primerov, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan na zahtevo in brez nje. Dodala je, da je v teh preglednicah potrebna nadaljnja analiza ob upoštevanju izboljšav, ki so že bile izvedene[7].

Razpredelnica 3: Najvišje uvrščeni generalni direktorati/službe v zvezi s plačanimi obrestmi v letu 2008

GD/služba[8]	Število plačil z obrestmi	Znesek plačanih obresti	Skupno število plačil	skupni plačani znesek
AIDCO	18	219.221,62 EUR	11 648	3 632 milijonov EUR
TREN	10	70 787,15 EUR	2 554	715 milijonov EUR
RTR	28	61 806,23 EUR	28 518	4 270 milijonov EUR
OIB	27	42 608,61 EUR	9 750	357 milijonov EUR
IEEA	4	40 569,54 EUR	580	144 milijonov EUR

Razpredelnica 4: Podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil na zahtevo leta 2008 plačan najvišji znesek obresti

Vsota na kocki	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika (podjetje S-M-L)
114 398,85 EUR	244	Svetovanje/revizija	AIDCO	velika
38 298,80 EUR	754	Energija	TREN	Javni zavod
28 642,21 EUR	241	Tovorni promet	IEEA	velika
19 805,06 EUR	133	Orodja	RTR	velika
18 320,01 EUR	154	Svetovanje	ELARG	Srednje

Razpredelnica 5: Podrobnosti o petih primerih, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan brez zahtevka v letu 2008

Vsota na kocki	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika
6 839,38 EUR	43	Izobraževanje/raziskave	RTR	Akademija znanosti
5617,99 EUR	5	IT	INFSO	velika
4 977,33 EUR	56	Elektronsko	ENTR	velika
4 654,96 EUR	27	Izobraževanje/raziskave	RTR	Univerza
4 184,17 EUR	33	Storitve (čiščenje)	OIB	Srednje

Javno posvetovanje in njegovi rezultati

33. Varuh človekovih pravic je 12. januarja 2010 začel javno posvetovanje. Da bi javnosti omogočili prispevke, so bili pismo varuha človekovih pravic o začetku te preiskave, mnenje Komisije, zahteva varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah in odgovor Komisije objavljeni na spletni strani varuha človekovih pravic.

34. Vprašanja in argumente, ki so bili izpostavljeni v prispevkih, predloženih varuhu človekovih pravic, je mogoče povzeti, kot sledi:

(1) Ko je ustrezna dokumentacija predložena Komisiji, ta običajno pošlje seznam opažanj ter navede napake in pomanjkljivosti v zvezi z dokumenti, ki jih je treba popraviti. Rok za plačilo se odloži, dokler vlagatelj ne izvede potrebnih sprememb. Po izvedbi teh popravkov Komisija ponovno posreduje opažanja, ki niso povezana z zgornjimi popravki in se nanašajo na vprašanja, ki bi lahko bila izpostavljena že v njenih prvih opažanjih. To ponovno vodi do začasne ustavitve roka za plačilo.

(2) Zamude so zlasti posledica dejstva, da dve ločeni službi obravnavata poročila v zvezi z vsebino oziroma upravnimi vidiki. Zdi se, da med temi oddelki ni dovolj komunikacije. Poizvedbe prosilcev se pogosto prenašajo z enega od teh oddelkov na drugega in nazaj, kar še dodatno zaplete zadeve.

(3) Med štiritedenskimi poletnimi počitnicami Komisija praktično nima nikogar, ki bi se ukvarjal z vprašanji plačil.

(4) Problem zamud pri plačilih je endemičen, tj. problem, ki je vgrajen v sistem. Do zamud pride, kadar Komisija enemu ali več projektnim partnerjem postavi vprašanja, kar vodi do interaktivnega procesa med Komisijo, koordinatorjem projekta in partnerji, ki je lahko precej dolgotrajen. Kadar se predlaga sprememba pogodbe, se plačila začasno ustavijo, dokler sprememba ni dokončana. Nazadnje, zamude nastanejo, ker je finančni uradnik Komisije bolan ali ker je nov in potrebuje čas za obravnavo zadev.

(5) Komisija pri vmesnih plačilih zadrži 20 % proračuna. To pomeni, da se veliko denarja dolguje še dolgo po koncu projekta.

(6) Težava se je še poslabšala, odkar je Komisija prešla s šestmesečnih na letna plačila. Sistem je treba spremeniti tako, da se plačila prejemajo pogosteje - recimo četrtletno - z obrestmi, ki jih je treba plačati, če so plačila iz kakršnega koli razloga odložena za več kot en mesec.

(7) Kadar plačila zamujajo, mora upravičenec pogosto najti potrebna sredstva za kritje zadevnih odhodkov v vmesnem času. Pravica zahtevati obresti zaradi zamude pri plačilu ne rešuje težav, povezanih z iskanjem takih sredstev.

(8) Zdi se, da težava ni več posledica centralnega plačilnega sistema Komisije, temveč zamud delegacije Komisije v zadevni državi. To kaže na težave pri upravljanju/zaposlenih v nekaterih delegacijah, ki bi jih bilo treba podrobneje preučiti.

(9) Zamude pri plačilu so lahko posledica nepristojnosti ali neskrbnosti pristojnih uradnikov. Zato bi bilo treba pripraviti kodeks dobrega ravnanja, da se opredelijo pravice in obveznosti upnikov ter predvidijo ustrezni ukrepi, zlasti sistematično nadomestilo v primeru zamud, ki bi se jim bilo mogoče izogniti. Ta kodeks bi moral biti obvezen.

(10) Kadar se ta kodeks ne spoštuje ali kadar pride do zamud, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, bi bilo treba sistematično začeti preiskavo, da bi razumeli izvor teh težav, ugotovili razloge in odgovornosti ter opredelili popravne ukrepe (zlasti odvračilne sankcije proti odgovornim osebam).

(11) Uvodni izjavi 18 in 19 ter člena 4(6) in 12 Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS[9] bi lahko služili kot model za ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

(12) Če se pojavijo vprašanja ali težave v zvezi z enim partnerjem projekta, se plačila zadržijo za celoten konzorcij. Koristno bi bilo razmisliti o možnosti, da se zagotovi plačilo vsaj drugim projektnim partnerjem.

(13) Ni enotnosti glede 30-dnevnega roka za plačila dobaviteljem. GD AIDCO na primer uporablja 45-dnevni rok.

(14) Rok za plačilo začne teči šele na dan, ko Komisija v sistem vnese račun. Dejansko začne zadevno obdobje teči šele, ko Komisija potrdi, da je račun popoln (začasno sprejetje). Primernejši datum bi bil datum dobave izdelka ali storitve.

(15) Zahteve po dodatnih informacijah Komisiji omogočajo, da ustvari vtis, da ni prišlo do zamud.

(16) Zainteresirane strani se ne obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic, ker se bojijo, da bodo izgubile Komisijo kot stranko. Podjetja se odpovedujejo tudi odškodninskim zahtevkom zaradi zamude pri plačilu.

(17) Strokovnjaki, ki delajo za Komisijo, so redno plačani šele po 55-65 dneh, včasih celo pozneje. Zdi se, da je težava posledica pomanjkanja zavezanosti in motivacije osebja Komisije, ki se ukvarja s finančnimi vprašanji. Komisija bi morala poskrbeti, da je to osebje bolje usposobljeno, da se ustvari delovno okolje, ki spodbuja zavezanost in motivacijo, ter da se uvede sistem osebne odgovornosti skupaj s plačilom, povezanim z uspešnostjo.

Odziv Komisije in njen odgovor na zahtevo po dodatnih informacijah

35. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo pozvala, naj obravnava vprašanja in argumente, izpostavljene med javnim posvetovanjem. Prosil jo je tudi za dodatne informacije. Komisija je v svojem odgovoru navedla, da je leta 2009 v okviru priprave svojega predloga za triletni pregled finančne uredbe sama organizirala javno posvetovanje. Eno od vprašanj, obravnavanih v posvetovanju, se je neposredno nanašalo na plačila (zlasti predhodno financiranje in s tem povezano izterjavo obresti). Poleg tega je bilo v posvetovalnih dokumentih navedeno, da „bodo vsi prispevki v zvezi z drugimi temami, ki jih zajema finančna uredba [npr. zamude pri plačilih], cenjeni in bodo prispevali k razmišljanju Komisije“.

36. Komisija je poudarila, da je prejela 235 prispevkov in da čeprav so številni vlagatelji izrazili stališča o plačilih predhodnega financiranja in s tem povezani izterjavi obresti, skoraj noben od njih ni sprožil vprašanja zamud pri plačilih.

37. V zvezi z vprašanji in argumenti, ki so bili izpostavljeni v prispevkih, predloženih varuhu človekovih pravic, je Komisija predložila naslednje pripombe:

(1) Zaporedni valovi pripomb so lahko posledica zaporednih pregledov poročil z operativnega in finančnega vidika s strani služb Komisije. Pošiljanje zaporednih pripomb je lahko namenjeno tudi prihranku časa s takojšnjim opozarjanjem izvajalcev ali upravičencev na očitne opustitve (pomanjkljivosti) ali napake v zahtevkih za povračilo stroškov ali spremnih dokumentih, brez poseganja v rezultate temeljitejšega pregleda predložene dokumentacije. To lahko dejansko pripomore k dokončanju plačila v celotnem roku.

Če se od upravičenca zahtevajo dodatne informacije, morajo službe Komisije začasno ustaviti plačilo (in tako podaljšati rok), medtem ko čakajo na prejem teh informacij. Vendar je bilo le približno 6 % plačil, ki jih je Komisija izvršila od 1. januarja 2009, začasno ustavljenih. Generalni direktorati (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorati) z visoko stopnjo začasne ustavitve bodo obveščeni in bodo dobili predloge o tem, kako lahko izboljšajo svojo uspešnost. Vendar splošna stopnja začasne ustavitve v višini 6 % ne pomeni, da je to sistemski problem ali da se uporablja na način, ki pomeni zlorabo.

(2) Spodbujanje sodelovanja med operativnimi in finančnimi enotami je bilo vedno ključni cilj notranje organizacije generalnih direktoratov, ne glede na uporabljene finančne tokove. V primeru nepovratnih sredstev so bili za skrajšanje časa, potrebnega za preverjanje in odobritev končnih ali vmesnih plačil, že sprejeti številni ukrepi. Te vključujejo zagotavljanje predlog za finančna in tehnična poročila, ki se uporabljajo za poenostavitev poročanja upravičencev ter omogočanje lažjega in usklajenega preverjanja s strani vključenih služb Komisije. Kot je navedeno zgoraj, splošna stopnja v višini 6 % za plačila, pri katerih je bil rok za plačilo prekinjen, ne pomeni, da je to razširjena težava.

(3) Komisija se s tem mnenjem ne strinja. Neprekinjeno poslovanje je ključna skrb Komisije. Službe Komisije morajo uvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega delovanja v vsakem trenutku (tako med krizami kot tudi zaradi odsotnosti osebja in drugih težav). Službe morajo o vsaki neskladnosti s to zahtevo poročati v svojih letnih poročilih o dejavnostih.

(4) Komisija mora preveriti stroške, ki nastanejo pri podprtih projektih. Vendar bi se bilo mogoče nekaterim odlogom plačil zlahka izogniti, če bi bile vse informacije (tehnične in finančne) zagotovljene od začetka, kot je določeno v sporazumu ali pogodbah o dodelitvi nepovratnih sredstev. Sistematična začasna ustavitev plačil v primeru spremembe bi se lahko štela za zlorabo. Vendar je v številnih primerih sprememba potrebna za obdelavo plačila, ker je na primer koordinator čakal na predložitev vmesnega ali končnega poročila, da bi obvestil Komisijo, da se je partner projekta spremenil. Druga možnost bi bila, da Komisija v celoti zavrne zadevne zneske.

Neprekinjeno poslovanje je vedno prednostna naloga, kot je bilo že navedeno. Vendar Komisija spodbuja mobilnost svojega osebja, zato se ni mogoče izogniti spremembam v zvezi z njenimi finančnimi uradniki. To blažijo številni ukrepi, kot so obvezno finančno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, mentorstvo in potrdila o predaji.

Kot je navedeno zgoraj, je bila od 1. januarja 2009 samo pri 6 % plačil odložena zamuda pri plačilih, zamude pri plačilih pa so predstavljale 6,63 % vrednosti plačil v letu 2009 (glej spodaj). Ugotovitev, da je ta problem "endemičen", se zato ne zdi podprta.

(5) To lahko vključuje jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki niso sistematična, ampak so odvisna od sektorja ali profila upravičenca. Od njih se zahteva, da zagotovijo dobro finančno poslovodenje. V vsakem primeru so take zahteve del pogodbenih pogojev in so zato izvajalcem vnaprej znane.

(6) Časovni razporedi plačil so odvisni od več dejavnikov, kot so zadevni znesek, vrsta upravičenca, trajanje ukrepa ali povezana finančna tveganja. Četrtletna poročila bi bilo precej težko upravljati tako za upravičenca kot za službe Komisije, saj bi se povečala upravna birokracija, povečala bi se nepotrebna delovna obremenitev, kar bi lahko oviralo celotno upravljanje plačil.

Obresti ne bi smele zapadti iz "kakršnega koli razloga" v primeru zamud pri plačilih. Ni razloga za plačilo, če Komisija ni odgovorna za zamudo, na primer, če ni nikoli predložena ustrezna dokumentacija. Od leta 2007 so zamudne obresti nad 200 EUR samodejne od prvega dne, ko plačilo zapade, pod pogojem, da je za zamudo odgovorna Komisija.

(7) Komisija se tega problema dobro zaveda. Zato je bilo to vprašanje obravnavano v sporočilu iz leta 2009, ki določa cilje, ki so še strožji od pravnih. Spremljanje plačilnih rokov, ki ga izvaja Komisija, kaže dejanski napredek na tem področju (glej spodaj). Poleg tega so od leta 2007 zamudne obresti nad 200 EUR samodejne.

(8) Zdi se, da zadevni argumenti temeljijo na dveh posebnih prispevkih, ki ju je varuh človekovih pravic prejel po javnem posvetovanju. Kar zadeva prvo, naj je Komisija ne bi mogla oceniti, ker naj ne bi bilo nobenega podatka o tem, na katero delegacijo Unije se nanaša. Kar zadeva drugo, je organ, ki je prispeval ta prispevek, priznal, da pri drugih pogodbah o zunanji pomoči, ki jih je sklenil s Komisijo, ni bilo težav z zamudami pri plačilih. V skladu s podatkovno zbirko Komisije o pogodbah o zunanji pomoči je pri zadevnem organu kodiranih 33 pogodb.

V zvezi s pogodbo, ki je povzročila težave, je dejansko prišlo do določene zamude. Vendar prvega plačila ni bilo mogoče obdelati do prejema dodatka k pogodbi, ki ga je sopodpisal upravičenec. Kar zadeva drugo plačilo, je upravičenec vložil zahtevek za obresti, Komisija pa je plačala 106,17 EUR obresti. Tretji zahtevek za plačilo je bil plačan v rokih, določenih v pogodbi, in v notranjih ciljnih plačilnih rokih po sporočilu iz leta 2009.

(9) Kodeks ravnanja ni potreben, saj obstoječa pravila predvidevajo določbe o plačilnih rokih s samodejnim plačilom obresti nad 200 EUR v primeru zamud pri plačilih ter nalagajo odgovornost odredbodajalcem, da organizirajo svoje storitve in vzpostavijo postopke za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja ter zakonitosti in pravilnosti transakcij, ki se obdelujejo v okviru njihove odgovornosti. Poleg tega so informacije o pravicah in obveznostih upnikov navedene v ustreznih pogodbah.

Poleg tega člen 22 Kadrovskih predpisov določa finančno odgovornost vsakega uradnika, ki je zagrešil hudo malomarnost. To je hkrati odvračilna sankcija in korektivni ukrep.

Usposobljenost osebja je glavna prednostna naloga Komisije, ki se obravnava zlasti z obveznim finančnim usposabljanjem, usposabljanjem na delovnem mestu, mentorstvom in obvestili o predaji (glej zgoraj). Od oktobra 2009 je bila pozornost, namenjena plačilnim rokom, okrepljena tudi z namestitvijo samodejnega opozorilnega sistema v sistem ABAC.

(10) Takšni elementi so že del odgovornosti odredbodajalca na podlagi prenosa v okviru notranje kontrole (glej zgoraj).

(11) Obstoječa pravila, zlasti v finančni uredbi in kadrovskih predpisih (glej zgoraj), že vključujejo ustrezen okvir kontrole.

(12) Ta možnost bi se lahko uporabila v dogovoru s službami Komisije, pristojnimi za projekte. Vendar je to mogoče le v omejenem številu primerov. Kadar obstaja skupna zgornja meja na nepovratna sredstva, v vrednosti in odstotku upravičenih stroškov, je znesek, dolgovan enemu soupravičencu, pogosto odvisen od zneskov, ki se povrnejo drugim. Tako bi lahko pravočasna ločitev plačil privedla do številnih popravkov in morebitnih izterjav s strani Komisije, potem ko bi bile pravice vsakega soupravičenca ustrezno določene. Zaradi tega bi bila plačila po nepotrebnem zapletena za vse strani.

Poleg tega bi to oviralo kolektivni značaj konzorcija, v katerem si partnerji delijo odgovornost in s tem plačila, hkrati pa bi imeli tudi organizacijsko prožnost. V zvezi s tem je mogoče tudi opozoriti, da v primeru težav morda ni lahko hitro identificirati izvajalca(-ev), ki ne izpolnjuje(-jo) obveznosti.

V nedavnih vzorčnih pogodbah je že predvidena možnost začasne ustavitve plačil samo izvajalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti.

(13) Ustrezna pravila določajo več plačilnih rokov (običajno 30, 45 ali 60 dni), ki se uporabljajo za različne kategorije plačil. V vsaki pogodbi ali sporazumu o nepovratnih sredstvih je naveden plačilni rok, tako da izvajalec ali upravičenec do nepovratnih sredstev ne sme imeti nesporazumov. Ta pogodbena obdobja so seveda za Komisijo pravno zavezujoča, zaradi njihovega neupoštevanja pa je Komisija odgovorna za zamudne obresti.

Sporočilo iz leta 2009 določa, da bi bilo treba v nekaterih primerih uporabiti krajše ciljne plačilne roke. Od služb Komisije se pričakuje, da bodo te nove, zmanjšane cilje izpolnile ne glede na pogodbena obdobja. Uspešnost se spremlja glede na te cilje za Komisijo kot celoto.

(14) Člen 106 Uredbe št. 2423/2002 dejansko določa, da plačilni roki tečejo šele od prejema sprejemljivega računa in celo takrat dopuščajo začasne prekinitve, kadar na primer manjkajo ključna dokazila. To je v skladu z običajno prakso in težko je razumeti, kako bi lahko plačilni roki začeli teči od dobave blaga, kot je predlagano, ne da bi bil predložen kakršen koli račun, saj potem ne bi bilo mogoče utemeljiti zahtevanega zneska.

(15) O vseh začasnih prekinitvah bi bilo treba obvestiti upravičenca ali izvajalca in jih utemeljiti glede na pravne ali pogodbene zahteve. Tak primer bi bilo pomanjkanje dokazil, ki bi dokazovala, da so stroški, ki so bili prijavljeni kot upravičeni, dejansko nastali. Zato službe Komisije ne morejo zahtevati dodatnih informacij, ne da bi pojasnile, kaj manjka ali je napačno. Kot je navedeno zgoraj, je začasno ustavljenih le 6 % plačil, zato se zdi, da to ni sistemska težava.

(16) Obresti nad 200 EUR za zamude pri plačilih so bile samodejno plačane od leta 2007 (glej zgoraj) in jih zato ni treba zahtevati od strank, ki so sklenile pogodbo s Komisijo. Poleg tega Komisija za vse svoje upravičence brez razlikovanja uporablja ista načela enakega obravnavanja in poštene konkurence, ki temeljijo na vnaprej znanih merilih s preglednimi postopki.

(17) Usposobljenost osebja je glavna prednostna naloga Komisije (kot je bilo že navedeno zgoraj), medtem ko je bila skladnost z zahtevanimi plačilnimi roki od oktobra 2009 okrepljena s samodejnim opozorilnim sistemom v sistemu ABAC. Poleg tega so strokovnjaki vnaprej seznanjeni z vsemi posebnimi pogoji, ki se uporabljajo zanje, saj so del njihovih pogodb.

38. Komisija je zagotovila tudi informacije o svoji uspešnosti v letu 2009, kot je zahteval varuh človekovih pravic.

39. Te informacije so navedene v naslednjih preglednicah. Da bi omogočili hitro primerjavo, prvi dve preglednici vključujeta tudi informacije o prejšnjih letih, ki so bile predstavljene že v točkah 20 in 21 zgoraj.

Razpredelnica 6: Zamude pri plačilih v letih 2005, 2007, 2008 in 2009

	2005	2007	2008	2009
Število zamud pri plačilih	42.74 %	22.57 %	22.67 %	14.42 %
Vrednost zamud pri plačilih	17.48 %	11.52 %	13.95 %	6.63 %
Povprečne zamude[10]	49,13 dni	47,98 dni	47,45 dni	40,43 dni

Razpredelnica 7: Obresti zaradi zamud pri plačilih v letih 2005, 2007, 2008 in 2009

	2005	2007	2008	2009
Število zahtevkov za obresti, ki so jih vložili upniki zaradi zamude pri plačilu	149	136	138	142
Znesek obresti, plačanih zaradi zamude pri plačilu	230 736,58 EUR	378 211,57 EUR	631 909,62 EUR[11] (od tega 512 830,79 EUR na zahtevo)	847.736,00EUR [12](od tega 564.821,46 EUR na zahtevo)

Razpredelnica 8: Najvišje uvrščeni generalni direktorati/storitve v zvezi s plačanimi obrestmi v letu 2009

Sodelujoča služba Komisije[13]	Število plačil s plačanimi obrestmi	Plačane obresti	Skupno število plačil	Skupni plačani znesek
OIB	103	197 380,99 EUR	7 650	341 milijonov EUR
PMO	33	181 373,40 EUR	204 331	3 861 milijonov EUR
AIDCO	25	70 364,19 EUR	10 135	3 997 milijonov EUR
ECHO	64	69 490,59 EUR	3 708	779 milijonov EUR
DIGIT	2	56 140,16 EUR	7 856	187 milijonov EUR

Razpredelnica 9: Podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil na zahtevo leta 2009 plačan najvišji znesek obresti

Plačane obresti	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika
57 021,80 EUR	Se ne uporablja	Kadrovske zadeve	PMO	Osebje EU
54 904,25 EUR	Se ne uporablja	Pravno svetovanje	DIGIT	Zasebno podjetje
47 384,40 EUR	Se ne uporablja	Kadrovske zadeve	PMO	Osebje EU
42 131,65 EUR	362	Energija/promet	EACI (IEEA)	Zasebno podjetje
36 344,12 EUR	Se ne uporablja	Potrošni material	OIB[14]	Zasebno podjetje

Razpredelnica 10: Podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan brez zahtevka v letu 2009

Plačane obresti	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika
60 317,37 EUR	Se ne uporablja	Energija	OIB	Zasebno podjetje
17 434,28 EUR	92	Izobraževanje/raziskave	TREN	Zasebno podjetje
10 056,51 EUR	61	Oprema	RELEX	Zasebno podjetje
8 290,39 EUR	87	Izobraževanje/raziskave	RTR	Zasebno podjetje
6 731,75 EUR	Se ne uporablja	Energija	OIB	Zasebno podjetje

40. Komisija je navedla, da je razumela, da se je preiskava varuhinje človekovih pravic nanašala na zamude pri plačilih izvajalcem in upravičencem do nepovratnih sredstev in subvencij, kar bi moralo privesti do izključitve plačil, ki jih je PMO izvršil uslužbencem EU. Dodala je, da razume tudi, da je varuhinja človekovih pravic nameravala ugotoviti vzroke za te zamude v primeru nepravilnosti, kar bi moralo privesti do izključitve zamud zaradi zadev, predloženih sodišču (kot so zadeve v zvezi z zgoraj navedenim plačilom s strani DIGIT), ali pravnih razprav z belgijsko državo v zvezi s Protokolom o privilegijih in imunitetah (kot je veljalo v zvezi z zgoraj navedenimi plačili OIB).

41. Komisija je pojasnila, da se ob upoštevanju teh izključitev zgornje tri preglednice glasijo:

Razpredelnica 11: Najvišje uvrščeni generalni direktorati/storitve v zvezi s plačanimi obrestmi v letu 2009

Sodelujoča služba Komisije	Število plačil s plačanimi obrestmi	Plačane obresti	Skupno število plačil	Skupni plačani znesek
OIB	101	130 331,99 EUR	7 650	341 milijonov EUR
AIDCO	25	70 364,19 EUR	10 135	3 997 milijonov EUR
ECHO	64	69 490,59 EUR	3 708	779 milijonov EUR
JLS	22	55.869,33 EUR	1 986	685 milijonov EUR
EACI (IEEA)	3	50 200,73 EUR	637	107 milijonov EUR

Razpredelnica 12: Podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil na zahtevo leta 2009 plačan najvišji znesek obresti

Plačane obresti	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika
42 131,65 EUR	362	Energija/promet	EACI (IEEA)	Zasebno podjetje
36 344,12 EUR	Se ne uporablja	Potrošni material	OIB	Zasebno podjetje
20 452,15 EUR	Se ne uporablja	Pravosodje	JLS	Zasebno podjetje
18 960,42 EUR	Se ne uporablja	Varnost	JLS	Zasebno podjetje
14 509,00 EUR	Se ne uporablja	Sodelovanje	AIDCO	Zasebno podjetje

Razpredelnica 13: Podrobnosti za pet primerov, v katerih je bil najvišji znesek obresti plačan brez zahtevka v letu 2009

Plačane obresti	Zamuda (v dnevih)	Gospodarski sektor	Sodelujoča služba Komisije	Vrsta upnika
17 434,28 EUR	92	Izobraževanje/raziskave	TREN	Zasebno podjetje
10 056,51 EUR	61	Oprema	RELEX	Zasebno podjetje
8 290,39 EUR	87	Izobraževanje/raziskave	RTR	Zasebno podjetje
5 661,75 EUR	91	Humanitarna pomoč	ECHO	Zasebno podjetje
5449,54 EUR	60	Raziskave	RTR	Zasebno podjetje

42. V zvezi s prvo oceno, ki jo je pripravil računovodja na podlagi zamud pri plačilih, ugotovljenih v zadnjem četrtletju leta 2009, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2009, je Komisija pojasnila, da so statistični podatki o plačilih, izvršenih med 1. oktobrom 2009 in 31. majem 2010, pokazali, da je bilo glede na vrsto roka za plačilo od 23 % do 29 % plačil izvršenih zunaj ciljnih vrednosti.

43. Komisija je dodala, da so bili statistični podatki za nove transakcije (kadar je račun ali zahtevek za povračilo stroškov prispel po 1. oktobru 2009) precej boljši od splošnih statističnih podatkov, zlasti kadar je obstajalo poročilo, ki ga je bilo treba preučiti. Povprečni skupni čas, potreben za plačilo upravičencu, povprečni čas plačila v skladu z izračunom Komisije in odstotek zamud pri plačilih so se zmanjšali. Statistični podatki kažejo, da se je uspešnost v zadnjem času precej izboljšala, vendar je še vedno prihajalo do zaostankov pri težavnih ali dolgo nerešenih primerih. Vendar so bili za potrditev te ugotovitve potrebni podatki, ki zajemajo še nekaj mesecev.

B. Ocena varuha človekovih pravic

44. Varuh človekovih pravic meni, da bi morala njegova preučitev zajemati tri vprašanja, in sicer (i) uspešnost Komisije glede pravočasnosti plačil, izvedenih v letu 2009, (ii) odgovore Komisije na vprašanja in argumente, izražene med javnim posvetovanjem, ter (iii) učinke revizije člena 106(5) Uredbe 2342/2002.

45. V zvezi s točko (i) je iz informacij, ki jih je predložila Komisija, razvidno, da se je število zamud pri plačilih znatno zmanjšalo od leta 2008, ko je znašalo 22,67 % vseh plačil, do leta 2009, ko se je ta odstotek zmanjšal na 14,42 %. Tako doseženo izboljšanje je še bolj opazno, če upoštevamo, da je bilo do leta 2005 več kot 42 % vseh plačil odloženih.

46. Podatki, ki jih je predložila Komisija, nadalje kažejo, da so se skupni zneski, na katere so vplivale zamude, v odstotkih med letoma 2008 (13,95 %) in 2009 (6,63 %) več kot prepolovili.

47. Poleg tega se je znatno zmanjšala tudi povprečna zamuda, in sicer s 47,45 na 40,43 dni. Še enkrat, vredno je primerjati podatke za prejšnja leta. Leta 2005 je povprečna zamuda znašala 49,13 dneva. Ta številka se je v letih 2007 (47,98 dneva) in 2008 (47,45 dneva) le minimalno izboljšala.

48. Poleg tega je treba opozoriti, da je bil GD AIDCO v letu 2008 odgovoren za daleč največji znesek obresti, plačanih zaradi zamud pri plačilih (219 221,62 EUR), vendar mu je ta znesek v letu 2009 uspelo zmanjšati na približno tretjino (70 364,19 EUR).

49. Zgornje ugotovitve jasno kažejo, da so ukrepi, ki jih je sprejela Komisija, obrodili sadove in da je bil storjen pomemben korak za reševanje problema zamud pri plačilih. V zvezi s tem varuh človekovih pravic zlasti z zadovoljstvom ugotavlja, da prvi razpoložljivi podatki kažejo, da se zdi, da je ambiciozni cilj, uveden s sporočilom iz leta 2009, deloval veliko bolje, kot bi bilo mogoče pričakovati. Če primerjamo podatek za leto 2005, ki temelji na spoštovanju pravno zavezujočih rokov, se zdi spodbudno dejstvo, da največ 29 % plačil ni izpolnilo strožjega cilja, določenega v Sporočilu iz leta 2009 v začetnem obdobju izvajanja Sporočila.

50. Seveda pa slika ni povsem pozitivna. Varuh človekovih pravic zlasti z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je znesek obresti, plačanih zaradi zamud pri plačilih, v zadnjih letih znatno povečal, in sicer z 230 736,58 EUR v letu 2005 na 378 211,57 EUR v letu 2007, 631 909 EUR v letu 2008 in 847 736,00 EUR v letu 2009. Jasno je, da ti zneski zmanjšujejo količino denarja, ki je na voljo za izvajanje nalog EU.

51. Vendar je treba tudi opozoriti, da je 1. januarja 2008 začela veljati sprememba člena 106(5) Uredbe št. 2342/2002, zaradi katere so bile samodejno plačane obresti, ki presegajo znesek 200 EUR. Poleg tega je treba opozoriti, da številke kažejo, da je število zahtevkov za obresti zaradi zamude pri plačilu med letoma 2005 (149) in 2009 (142) ostalo dokaj nespremenjeno.

52. Ta preiskava se dejansko osredotoča na plačila izvajalcem in upravičencem do nepovratnih sredstev in subvencij. Komisija zato upravičeno trdi, da v tem okviru ne bi smeli upoštevati zamud, ki jih je imel Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic v zvezi s plačili uslužbencem EU. Poleg tega iz pojasnil Komisije izhaja, da sta se dve plačili UIB (v višini 60.317,37 EUR in 6731,75 EUR) nanašali na belgijske davke na porabo energije. Glede na osredotočenost te preiskave se lahko zamude, ki so nastale v zvezi s temi plačili, prav tako ne upoštevajo. Nazadnje, Komisija je navedla, da znesek 54.904,25 EUR, ki ga je plačal GD DIGIT, izhaja iz sodne zadeve, ki je trajala več let. Varuh človekovih pravic se strinja, da zato tega zneska ni treba vključiti v njegovo preučitev. Glede na zgoraj navedeno je znesek obresti, ki je pomemben za sedanje namene, manj pomemben, kot kažejo splošni podatki, čeprav je še vedno precejšen.

53. Varuh nadalje ugotavlja, da se je znesek obresti, za katere je odgovoren UIB, povečal z 42 608,61 EUR v letu 2008 na 197 380,99 EUR. Tudi če odbijemo zgoraj navedene zneske v zvezi z belgijskimi davki, je ta znesek še vedno precejšen. Poleg tega, medtem ko je bilo leta 2008 od 9 750 plačil UIB odloženih le 27, se je ta številka povečala na 103 (ali 101, če ne upoštevamo obeh zgoraj navedenih plačil) od 7 650 plačil v letu 2009. Komisija je pojasnila, da je bil OIB ena od pilotnih storitev, ki jih je uporabila pri uvajanju novih ukrepov za boj proti zamudam pri plačilih. Posledične težave s prilagajanjem lahko dobro pojasnijo del rezultata. Vendar je jasno, da je treba razmere še naprej pregledovati.

54. Omeniti je treba zlasti EACI (prej IEEA), ker obračunava obresti v višini 42.131 EUR v primeru, v katerem je prišlo do presenetljive zamude 362 dni. Komisija je pojasnila, da je do tega prišlo zaradi zamud pri prenosu dokumentacije iz njenih osrednjih služb v agencijo. Zato se zdi jasno, da je za to zamudo odgovorna Komisija in ne EACI. Varuhinja človekovih pravic verjame, da je bil ta primer izjemen in da se takšne težave v prihodnosti ne bodo ponovile. V vsakem primeru je treba opozoriti, da če ne upoštevamo te zadeve, uspešnost EACI (IEEA) kaže na impresivno izboljšanje.

55. Glede (ii) odgovorov Komisije na vprašanja in argumente, izpostavljene med javnim posvetovanjem, varuhinja človekovih pravic meni, da so argumenti, ki jih je predložila Komisija, v veliki meri prepričljivi. Zato ni treba preučiti vseh vidikov. Kljub temu je treba obravnavati številna vprašanja.

56. Prispevki, predloženi varuhinji človekovih pravic, so pokazali, da obstaja zaskrbljenost, da bi Komisija lahko zlorabila možnost, da zahteva dodatne informacije, s čimer bi odložila rok za plačila, da bi prikrila svoje zamude. Vendar je Komisija poudarila, da je do takih prekinitev rokov prišlo le v približno 6 % vseh primerov, obravnavanih od 1. januarja 2009. Kot je ugotovila Komisija, ta številka ne kaže, da je težava, ugotovljena v nekaterih prispevkih, sistemska. Varuh človekovih pravic meni, da je koristno dodati, da se lahko vsaka oseba, ki meni, da prekinitev ni bila upravičena, prosto obrne nanj in tako preuči konkretna dejstva v tej zadevi.

57. Še en pomemben očitek v nekaterih prispevkih je bil, da je sodelovanje med službami Komisije, ki se ukvarjajo s samimi projekti, in tistimi službami, ki obravnavajo finančne vidike, pustilo prostor za izboljšave. Varuhinja človekovih pravic meni, da odgovor Komisije v zvezi s to točko tega pomisleka ni obravnaval tako celovito, kot bi pričakovali. Vendar argument Komisije, da je do odložitve rokov prišlo le v približno 6 % vseh primerov, obravnavanih od 1. januarja 2009, jasno kaže, da morebitne težave na tem področju niso sistemske.

58. Kar zadeva kritike v zvezi z delegacijami, je Komisija poudarila, da bi za sprejetje koristnih ukrepov potrebovala jasnejše navedbe o tem, za katero delegacijo gre. Varuh človekovih pravic meni, da je stališče Komisije razumno. Vsakdo, ki ni zadovoljen z načinom, kako je delegacija Komisije obravnavala plačilo, se lahko za pomoč obrne na varuha človekovih pravic.

59. Podoben sklep velja za kritiko v zvezi z zamudami pri plačilih zunanjim strokovnjakom, ki jo je uporabila Komisija. Čeprav odgovor Komisije na to vprašanje ni povsem zadovoljiv, je jasno, da bodo za obravnavo tega vidika potrebne nadaljnje podrobnosti. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo treba takšno preučitev opraviti v okviru preiskav v zvezi s posameznimi pritožbami in ne v okviru sedanje preiskave na lastno pobudo.

60. Ena od oseb, ki je predložila prispevek, je navedla, da zainteresirane strani ne stopijo v stik z varuhom človekovih pravic, ker se bojijo, da bodo izgubile Komisijo kot stranko. Izjavo Komisije, da za vse svoje upravičence brez razlikovanja uporablja enaki načeli enakega obravnavanja in poštene konkurence, je treba razumeti tako, da taki strahovi niso utemeljeni. Kljub temu želi varuh človekovih pravic zabeležiti, da bo odločno preiskal vsako pritožbo, v kateri oseba trdi, da je bila v slabšem položaju, ker se je obrnila na varuha človekovih pravic. V zvezi z zamudami pri plačilih se zdi koristno dodati, da bi dejstvo, da se obresti, ki presegajo 200 EUR, zdaj plačujejo samodejno, pomagalo preprečiti morebitne težave na tem področju.

61. Glede (iii) učinkov revizije člena 106(5) Uredbe 2342/2002 je treba opozoriti, da je varuh človekovih pravic to vprašanje že obravnaval v svoji odločitvi v prejšnji preiskavi na lastno pobudo (OI/5/99). Varuh človekovih pravic je pojasnil, da navedena revizija ni spremenila položaja v zvezi z upniki, katerih plačila so povzročila največ 200 EUR obresti. V takih primerih so se obresti upniku še naprej plačevale „le na zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila“. Zdelo se je pošteno domnevati, da bi zahtevki državljanov ali malih in srednjih podjetij za plačilo običajno spadali v to kategorijo. Po mnenju varuha človekovih pravic zato ni mogoče izključiti, da bi bilo treba zaradi temeljite obravnave negativnih učinkov zamud pri plačilih, zlasti v zvezi z državljani ter malimi in srednjimi podjetji, ponovno preučiti prag iz člena 106(5) Uredbe 2342/2002.

62. Komisija v svojih stališčih, predloženih varuhu človekovih pravic v tej zadevi, tega vprašanja ni posebej obravnavala. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da to vprašanje ni bilo izpostavljeno v nobenem od prispevkov, ki jih je prejel v okviru javnega posvetovanja. Poleg tega ugotavlja, da je, kot je bilo že omenjeno, število zahtevkov za obresti zaradi zamude pri plačilu med letoma 2005 (149) in 2009 (390) ostalo dokaj nespremenjeno. V teh okoliščinah varuh meni, da trenutno ni treba obravnavati navedenega vprašanja.

63. Glede na navedeno in zlasti glede na jasne izboljšave, ki jih je Komisija dosegla leta 2009, varuh človekovih pravic meni, da trenutno ni razlogov za nadaljnje preiskave v zvezi z vprašanjem pravočasnosti plačil s strani Komisije. Vendar meni, da je treba to vprašanje še naprej obravnavati. Da bi mu to omogočila, bi mu morala Komisija predložiti podatke o plačilih, opravljenih v letu 2010, takoj ko bodo ti na voljo. Te informacije je treba predložiti v enaki obliki, kot so bile predložene za prejšnja leta.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave v zvezi s to zadevo zaključi z naslednjim sklepom:

Trenutno ni razlogov za nadaljnje preiskave. Vendar pa bi morala Komisija varuhu človekovih pravic predložiti podatke o svoji uspešnosti v letu 2010, takoj ko bodo ti na voljo.

Komisija bo obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 8. februarja 2011

---

[1] UL 2002, L 357, str. 1.

[2] V različici, ki izhaja iz Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 (UL L 111, str. 13).

[3] Neto zamude.

[4] Komisija je prvotno navedla, da je bilo vloženih 173 zahtevkov in izplačanih 576 027,11 EUR. Te številke so bile naknadno popravljene, ko je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napake.

[5] SEC(2009) 477/5.

[6] Vendar je Komisija ugotovila, da se obdobje med 15. decembrom in 15. januarjem ne bo upoštevalo pri določitvi navedenega roka.

[7] Leta 2008 so na primer plačila GD ENTR znašala več kot 360 milijonov EUR, od katerih je bilo samo 7 021,80 EUR ustvarjenih s samodejnimi zamudnimi plačili obresti na podlagi petih računov. 70 % tega zneska je izhajalo iz enajstdnevne zamude enega samega plačila predhodnega financiranja. Ko je bil ta odgovor poslan, je GD ENTR plačal 5 % svojih računov po zakonskem roku, kar je bilo zelo pomembno izboljšanje v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bilo do 30 % vseh plačil odloženih.

[8] Kratice pomenijo Urad za sodelovanje generalnih direktoratov EuropeAid (AIDCO), Promet in energetika (TREN), Raziskave (RTD), Širitev (ELARG), Informacijska družba (INFSO), Podjetja (ENTR), Urad za infrastrukturo in logistiko (OIB) in Izvajalska agencija za inteligentno energijo (IEEA). Imena nekaterih od teh trupel so se medtem spremenila.

[9] UL 2000, L 181, str. 65.

[10] Neto zamude.

[11] Komisija je prvotno navedla, da je bilo vloženih 173 zahtevkov in izplačanih 576 027,11 EUR. Te številke so bile naknadno popravljene, ko je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napake.

[12] Komisija je prvotno navedla, da je bilo vloženih 390 zahtevkov in da je bilo plačanih 815 753,04 EUR. Te številke so bile naknadno popravljene, ko je bilo ugotovljeno, da je prišlo do napake.

[13] Glede kratic, uporabljenih v naslednjih tabelah, glej opombo 8. Nadaljnje kratice pomenijo Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO), Urad za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO), GD za informatiko (DIGIT), Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost (EACI), GD za zunanje odnose (RELEX) ter GD za pravosodje, svobodo in varnost (JLS).

[14] Plačane obresti se nanašajo na zamude pri plačilu štirih računov na podlagi posebne pogodbe v zvezi z dobavo hrane.