(V skladu s členom 3 (7) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic[1])

Razlogi za samoiniciativno preiskavo

Pritožba 1857/2003/GG (Zaupno)

Evropski varuh človekovih pravic je 6. oktobra 2003 prejel pritožbo B., tiskovnega predstavnika pri delegaciji Evropske komisije v Islamabadu. G. B. v pritožbi trdi, da je bila njegova razvrstitev v Skupino[2] II kršitev pravil Komisije in diskriminacija na podlagi državljanstva. G. B. se v podporo svoje obtožbe med drugim sklicuje tudi na svoje poklicne kvalifikacije.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti predvideva, da lahko evropski varuh človekovih pravic prejme pritožbe „katerega koli državljana Unije ali katere koli fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic Unije."

Ker g. B. ne spada v nobeno izmed teh kategorij, ga je Varuh človekovih pravic 21. oktobra 2003 obvestil, da te pritožbe ne more obravnavati.

Toda zaradi resnosti vprašanj iz pritožbe g. B. se je Varuh človekovih pravic odločil, da ta vprašanja razišče. Zato se je odločil začeti samoiniciativno preiskavo o tej zadevi.

Podatki, zahtevani v samoiniciativni preiskavi

Varuh človekovih pravic je od Komisije zahteval, da pojasni razloge za razvrstitev g. B. in predloži pripombe na obtožbo g. B. o diskriminaciji na podlagi državljanstva.

Ker je g. B. zaprosil za zaupno obravnavanje te pritožbe, se je Varuh človekovih pravic odločil, da bi bilo primerno zaupno obravnavati tudi samoiniciativno preiskavo.

Preiskavo

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju predložila naslednje pripombe:

G. B., državljan Pakistana, je bil zaposlen kot tiskovni predstavnik pri delegaciji Komisije v Pakistanu, pri čemer je zanj odgovarjal vodja oddelka. Sprva je bil zaposlen kot lokalni agent v Skupini II.

V delegacijah so ustanovili delovna mesta tiskovnih predstavnikov bodisi v Skupini II bodisi v Skupini I, odvisno od funkcije, ki se opravlja. Večina (2/3) delovnih mest je bila res v Skupini I, toda za več kot polovico teh tiskovnih predstavnikov neposredno odgovarja vodja delegacije.

Poleg tega Pakistan ni edina večja država, kjer so imeli tiskovni predstavniki status Skupine II. Trditev o diskriminaciji na podlagi državljanstva zato ne more biti sprejeta.

Stopnja prejšnjih poklicnih izkušenj izbranega kandidata ni bila merilo za določitev stopnje delovnega mesta, saj je bila ta določena le na podlagi nalog in strukture kadrovskega načrta.

Razvrstitev delovnega mesta g. B. je bila torej pravilna in v skladu z veljavnimi pravili.

Pripombe pritožnika v primeru 1857/2003/GG

Izvod mnenja Komisije je bil posredovan v vednost g. B. G. B. je Varuhu človekovih pravic posledično predložil pripombe, v katerih je izrazil svoje stališče o večji ali manjši enakosti nalog, ki jih je opravljal, v primerjavi z nalogami tiskovnih predstavnikov iz Skupine I v drugih državah. Nadalje trdi, da je izvajal dodatne obveznosti, in sicer stalnega oblikovalca spletnih strani, kar ni bilo dodeljeno nobenemu tiskovnemu predstavniku iz Skupine I. G. B. poudarja tudi, da so bile razlike med plačami v Skupini I in Skupini II ogromne. Nazadnje g. B. trdi, da se je Komisija izognila omembi svojih „Okvirnih pravil", po katerih spada delovno mesto tiskovnega predstavnika v Skupino I in ne v Skupino II. G. B. trdi, da Komisija ni upoštevala lastnih pravil.

Dodatne preiskave

Prva zahteva po dodatnih podatkih

Varuh človekovih pravic je 4. februarja 2004 prosil Komisijo za izvod pravil, upoštevanih pri odločitvi za razvrstitev delovnega mesta tiskovnega predstavnika v delegaciji. Varuh človekovih pravic je v zvezi s tem Komisijo opozoril, da se pritožnik v pritožbi 1875/2003/GG izrecno sklicuje na to, kar sam imenuje „Okvirna pravila", ki so po njegovem mnenju odločila o tej razvrstitvi.

Odgovor Komisije

Komisija je 1. marca 2004 predložila izvod „Okvirnih pravil za določitev pogojev zaposlovanja lokalnega osebja Komisije Evropskih skupnosti v državah nečlanicah", ki so bila objavljena v njenih Upravnih obvestilih 22. junija 1990.

Člen 4 „Okvirnih pravil" predvideva enotno poklicno strukturo lokalnega osebja, razvrščenega v šest skupin „v skladu z nalogami, ki jih opravljajo", kot je navedeno v Prilogi I.

V zvezi s soodvisnostjo med osnovnimi delovnimi mesti in nalogami v Skupini I in Skupini II je v Prilogi I zapisano naslednje:

„I. Upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta

Ta delovna mesta vključujejo upravne, svetovalne in nadzorne naloge na naslednjih področjih: politika, ekonomija (trgovina, industrija in finančno poslovanje), znanost in tehnologija, energija, računalništvo, razvoj, tisk in informiranje, prevajanje in tolmačenje.

Primeri: inženirji, odvetniki, ekonomisti, analitiki obdelave podatkov, agronomi, predstavniki urada za tisk, prevajalci, tolmači, uredniki, vodje projektov, upravni in finančni delavci.

II. Izvršna delovna mesta

Ta delovna mesta vključujejo težko in vsestransko pisarniško poslovanje pod splošnim vodstvom, predvsem na področju uprave, računovodstva, dokumentacije in tehničnih zadev.

Primeri: upravni delavci, računovodje, dokumentalisti, arhivisti, pomočniki urednika, računalniško osebje in tehnični delavci."

Komisija v spremni opombi navaja, da je bila razvrstitev delovnega mesta v eno izmed teh skupin odvisna od nalog, ki jih opravljajo. Komisija trdi, da so bili tiskovni predstavniki v Skupini I, ko je bilo ustanovljeno delovno mesto za izvajanje svetovalnih in nadzornih nalog. Pogodba g. B. jasno kaže, da je delal „po zahtevah svojega neposredno nadrejenega". To pomeni, da je bilo njegovo delovno mesto „izvršno delovno mesto" v okviru Skupine II.

Druga zahteva po dodatnih podatkih

Varuh človekovih pravic je 18. marca 2004 na Komisijo naslovil drugo zahtevo po dodatnih podatkih o naslednjih vprašanjih:

1. Priloga 1 k „Okvirnim pravilom" delovna mesta „tiskovnih predstavnikov " uvršča med primere delovnih mest, ki vključujejo „upravne, svetovalne in nadzorne naloge" in spadajo zato med „upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta" v okviru Skupine I. Komisija je bila naprošena, da pojasni razloge za svojo domnevno pravico do razvrstitve predstavnikov urada za tisk v Skupino II, kljub zgoraj omenjenemu.
2. Komisija je v svojem mnenju omenila, da sta bili dve tretjini tiskovnih predstavnikov uvrščeni v Skupino I, toda več kot polovica teh delovnih mest je bila pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije. Komisija je bila naprošena, da pojasni, pod čigavo odgovornostjo je bilo delo ostalih tiskovnih predstavnikov iz Skupine I in ali ti tiskovni predstavniki dela niso izvajali „po zahtevah [njihovega] neposredno nadrejenega".
3. Komisija je bila naprošena, da predloži kadrovski načrt svoje delegacije v Pakistanu, iz katerega je razviden položaj tamkajšnjih tiskovnih predstavnikov.
4. Komisija v svojem mnenju navaja, da Pakistan ni edina večja država, v kateri so bili predstavniki urada za tisk razvrščeni v Skupino II. Komisija je bila naprošena, da predloži seznam drugih večjih držav, v katerih so se zgodili enaki primeri, in, če je na voljo, celovit seznam držav, v katerih je bilo ugotovljeno, da ima predstavnik urada za tisk takšen položaj.

Odgovor Komisije

Komisija je 3. maja 2004 predložila izvod kadrovskega načrta svoje delegacije v Pakistanu in seznam 19 držav, v katerih so bili predstavniki urada za tisk razvrščeni v Skupino II. Predložila je tudi naslednje pripombe:

Predstavniki urada so bili v Skupino II razvrščeni, ko niso delali pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, ampak po zahtevah njihovih neposredno nadrejenih. Predstavniki urada za tisk iz Skupine I, ki niso bili pod neposredno pristojnostjo vodje delegacije, so bili pod odgovornostjo vodje oddelka s širšo upravno vlogo, ki ni bil zadolžen le za področje „informiranja in tiska", ampak tudi za druga področja, na primer za politična, gospodarska in trgovinska vprašanja. Drugačna je bila le struktura delegacije Komisije v Moskvi, New Yorku in Washingtonu, saj je imela vsaka od teh delegacij svoj urad za tisk.

V primeru delegacije v Pakistanu je vodji oddelka (zadolženemu za nadzor različnih področij politike) v Skupini I pomagal „ALAT"[3], zadolžen za uskladitev skupine z delovanjem na različnih področjih, vključno s področjem tiska in informiranja. G. B. je bil član te skupine.

Pritožbe g. B.

Izvod odgovorov Komisije na prvo in drugo zahtevo Varuha človekovih pravic po dodatnih podatkih je bil posredovan v vednost g. B. G. B. je posledično predložil naslednje pripombe:

Vse od svojega imenovanja je delal pod neposredno odgovornostjo vodje oddelka za politične zadeve, trgovinsko in gospodarsko analizo ter odnose z mediji (ki ni pod pristojnostjo "ALAT-a" iz Skupine I). Enako velja za večino tiskovnih predstavnikov v regiji. 17 od 19 tiskovnih predstavnikov, razvrščenih v Skupino II, prihaja iz Afrike, nihče pa iz Evrope ali Amerike[4]. Nekateri predstavniki, razvrščeni v Skupino II, so prejeli spodbudo za pomoč pri odpravi tega posebnega položaja.

Tretja zahteva po dodatnih podatkih

Varuh človekovih pravic je 17. maja 2004 na Komisijo naslovil tretjo zahtevo po dodatnih podatkih. Varuh človekovih pravic je poudaril, da Priloga 1 k „Okvirnim pravilom" delovna mesta „tiskovnih predstavnikov" uvršča med primere delovnih mest, ki vključujejo „upravne, svetovalne in nadzorne naloge" in spadajo zato med „upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta" v okviru Skupine I. Zato je Komisijo prosil, da pojasni razloge za svojo domnevno pravico do razvrstitve tiskovnih predstavnikov v Skupino II, kljub zgoraj omenjenemu.

Odgovor Komisije

Komisija v svojem odgovoru navaja, da uvrstitev „tiskovnih predstavnikov" med primere delovnih mest, ki vključujejo „upravne, svetovalne in nadzorne naloge" v okviru Skupine I, ne pomeni, da opravljajo vsi tiskovni predstavniki svetovalne in nadzorne naloge. Nekateri med njimi so opravljali le vsestranske izvršne naloge pod odgovornostjo nadzornika, ki ni vodja delegacije, torej so bili v Skupini II tudi predstavniki urada za tisk. Tako je bilo tudi v primeru g. B.ja.

Osnutek priporočila varuha človekovih pravic

Osnutek priporočila

Varuh človekovih pravic je 19. julija 2004 na Komisijo naslovil naslednji osnutek priporočila v skladu s členom 3 (6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic:

„Evropska komisija naj znova preuči pravila v zvezi s splošno razvrstitvijo delovnih mest tiskovnih predstavnikov v svojih delegacijah v tretjih državah ter, natančneje, z razvrstitvijo delovnega mesta g. B.ja."

Evropski varuh človekovih pravic je navedel naslednje razloge za osnutek priporočila:

1.1 Tekoča preiskava zadeva primer g. B., tiskovnega predstavnika pri delegaciji Evropske komisije v Islamabadu. Delovno mesto g. B. je bilo razvrščeno v Skupino II („izvršna delovna mesta") od šestih skupin, predvidenih v „Okvirnih pravilih za določitev pogojev zaposlovanja lokalnega osebja Komisije Evropskih skupnosti v državah nečlanicah", ki so bila objavljena v njenih Upravnih obvestilih 22. junija 1990. G. B. trdi, da je bila v drugih delegacijah večina delovnih mest tiskovnih predstavnikov v Skupini I („upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta"). Zdi se, da obstajajo ogromne razlike med plačami v Skupini I in Skupini II. G. B. trdi, da je bila njegova razvrstitev v Skupino II kršitev pravil Komisije in diskriminacija na podlagi državljanstva.

1.2 Ker g. B. ni med tistimi osebami, ki lahko v skladu s členom 195 Pogodbe ES predložijo pritožbe Varuhu človekovih pravic, je bila njegova pritožba (1875/2003/GG) zavrnjena. Toda zaradi resnosti vprašanj iz pritožbe g. B. se je Varuh človekovih pravic odločil, da ta vprašanja razišče. Zato se je odločil začeti samoiniciativno preiskavo o tej zadevi.

1.3 Komisija je v svojem mnenju zavzela stališče, da je bilo delovno mesto g. B. razvrščeno pravilno in v skladu z veljavnimi pravili ter da pri tem ni prišlo do diskriminacije na podlagi državljanstva. Komisija trdi, da so bila delovna mesta tiskovnih predstavnikov v delegacijah ustanovljena v Skupini II ali v Skupini I, odvisno od funkcije, ki se opravlja. Večina (2/3) delovnih mest je bila res v Skupini I, toda več kot polovica teh tiskovnih predstavnikov je bilo pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije.

1.4 Komisija je v odgovoru na zahtevo Varuha človekovih pravic po dodatnih podatkih predložila izvod „Okvirnih pravil". Po Prilogi I k tem pravilom upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta vključujejo „upravne, svetovalne in nadzorne naloge" na naslednjih področjih: (...) tisk in informiranje (...)". Med primeri takšnih delovnih mest, naštetih v Prilogi I, so „tiskovni predstavniki". Komisija v spremni opombi trdi, da so bili tiskovni predstavniki v Skupini I, ko je bilo ustanovljeno delovno mesto za izvajanje svetovalnih in nadzornih nalog. Pogodba g. B. jasno kaže, da je delal „po zahtevah svojega neposredno nadrejenega". Po mnenju komisije to pomeni, da je bilo njegovo delovno mesto „izvršno delovno mesto" v okviru Skupine II.

1.5 Komisija v odgovoru na drugo zahtevo Varuha človekovih pravic po podatkih trdi, da so bili tiskovni predstavniki iz Skupine I, ki niso bili pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, pod odgovornostjo vodje oddelka s širšo upravno vlogo, ki ni bil zadolžen le za področje „informiranja in tiska", ampak tudi za druga področja, na primer za politična, gospodarska in trgovinska vprašanja. Drugačna je bila le struktura delegacije Komisije v Moskvi, New Yorku in Washingtonu, saj je imela vsaka od teh delegacij svoj urad za tisk. Komisija v odgovoru na tretjo zahtevo varuha človekovih pravic po podatkih trdi, da niso vsi tiskovni predstavniki opravljali svetovalnih in nadzornih nalog. Nekateri med njimi so opravljali le vsestranske izvršne naloge pod odgovornostjo nadzornika, ki ni vodja delegacije, torej so bili v Skupini II tudi tiskovni predstavniki. Po mnenju Komisije je bilo tako tudi v primeru g. B.

1.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da Priloga I k „Okvirnim pravilom" označuje delovna mesta tiskovni predstavniki kot primere „upravnih, svetovalnih in nadzornih delovnih mest", ki spadajo v Skupino I. Varuh človekovih pravic v luči te določbe zavzame stališče, da mora Komisija pojasniti, na kakšni pravni podlagi in v skladu s katerimi merili naj bi imela kljub temu pravico do razvrstitve nekaterih tiskovnih predstavnikov (še posebno g. B.) v Skupino II.

1.7 Toda Varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija kljub več zahtevam po podatkih, ki jih je v ta namen predložil Varuh človekovih pravic, te pravne podlage in teh meril ni mogla pojasniti. Komisija poudarja, da je bila polovica dveh tretjin tiskovnih predstavnikov, uvrščenih v Skupino I, pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, kar ne velja za primer g. B.ja. To pa pomeni, da druga polovica teh dveh tretjin tiskovnih predstavnikov v Skupini I ne dela pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, zato je težko upravičiti zanašanje Komisije na to merilo pri upravičitvi razvrstitve nekaterih tiskovnih predstavnikov v Skupino I in drugih v Skupino II. Komisija se je pri zagovoru svojega stališča o „izvršnem delovnem mestu" g. B. med drugim zanašala na to, da g. B. pogodba narekuje delo „po zahtevah svojega neposredno nadrejenega". Toda čeprav ji je Varuh človekovih pravic v ta namen postavil vprašanje, Komisija ni trdila, da tiskovni predstavniki iz Skupine I, ki niso pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, niso obvezani delati po zahtevah njihovega neposredno nadrejenega. Komisija v odgovoru na drugo zahtevo Varuha človekovih pravic po podatkih trdi, da so bili tiskovni predstavniki iz Skupine I, ki niso bili pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, pod neposredno odgovornostjo vodje oddelka. Komisija namiguje, da to ne velja za primer g. B., saj je bil slednji po mnenju Komisije član „ALAT-ove" skupine (agent) za pomoč vodji oddelka. Toda Varuh človekovih pravic ugotavlja, da kadrovski načrt delegacije v Pakistanu, ki ga je Komisija predložila po zahtevi Varuha človekovih pravic, ne potrjuje takšne podrejenosti g. B. „ALAT-u". Nadalje je treba upoštevati, da je Komisija v svojem mnenju sama izpostavila, da je bil g. B. zaposlen „pod odgovornostjo vodje oddelka".

1.8 V teh okoliščinah Varuh človekovih pravic meni, da Komisija ni mogla predložiti skladnega in prepričljivega pojasnila za razvrstitev delovnega mesta g. B. (in drugih tiskovnih predstavnikov) v Skupino II, čeprav njena „Okvirna pravila" tiskovne predstavnike omenjajo kot primere „upravnih, svetovalnih in nadzornih delovnih mest", ki spadajo v Skupino I. Gre za primer nepravilnosti.

1.9 V zvezi z obtožbo g. B. o diskriminaciji na podlagi državljanstva Varuh človekovih pravic na podlagi zbranih dokazov ne more zaključiti, da je obtožba upravičena.

Podrobno mnenje Komisije

Po prejetju osnutka priporočila je Komisija 7. oktobra 2004 poslala podrobno mnenje v skladu s členom 3 (6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic.

Komisija je v svojem podrobnem mnenju predložila naslednje pripombe:

„V Prilogi I k Okvirnim pravilom za določitev pogojev zaposlovanja lokalnega osebja Komisije Evropskih skupnosti v državah nečlanicah so „tiskovni predstavniki " omenjeni kot primer. Razvrstitev delovnega mesta s področja informiranja in tiska v Skupino I je odvisna od potrebe po delovnem mestu, ki vključuje „upravne, svetovalne in nadzorne" naloge. Nekatera delovna mesta s področja informiranja in tiska vključujejo naloge na „izvršni" ravni (kar jih uvršča v Skupino II) ali celo „uradniška" delovna mesta v primeru dokumentacije (Skupina III).

Ko je določena stopnja delovnega mesta, je razvrstitev na novo zaposlene osebe opravljena na tej stopnji in ne na osnovi stopnje izobrazbe, na podlagi katere bi bila oseba lahko razvrščena v višjo skupino, saj se upoštevajo le naloge, ki se opravljajo.

Službe Komisije na osnovi nalog in položaja v državi redno preučujejo potrebe vsake delegacije in ob sprejetju organizacijske sheme delegacij določijo najprimernejšo stopnjo vsakega delovnega mesta. Upoštevajo tudi obstoj drugih človeških virov na določenem področju.

Zadevne službe Komisije v dolgotrajnem postopku, na katerega je delno vplivala reforma kadrovskih predpisov, trenutno pregledujejo več skupin funkcij v delegaciji. Te vključujejo funkcije, povezane z dejavnostmi s področja informiranja in tiska v delegacijah, katerih poseben cilj je pojasniti različne stopnje na tem področju.

Ugotavlja, da je ena od potreb drugačno poimenovanje različnih stopenj delovnih mest za preprečitev kakršnih koli nesporazumov na ravni nalog, ki se opravljajo.

Med to preiskavo bo ocenjena stopnja nalog, dodeljenih delovnemu mestu g. B.ja. Komisija na osnovi (priloženega) trenutnega opisa delovnih nalog in trenutnega položaja v okviru organizacijske sheme meni, da je to delovno mesto pravilno razvrščeno v Skupino II."

Ocena podrobnega mnenja Komisije, ki jo poda varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic meni, da podrobno mnenje Komisije zopet ne uspe podati posebnih meril, ki jih Komisija uporablja pri odločitvi za razvrstitev predstavnikov urada za tisk v Skupino I ali v Skupino II. Meni tudi, da Komisija še vedno ni predložila ustreznega pojasnila za upravičitev takšnih razlik v luči jasnega besedila Priloge I k „Okvirnim pravilom", ki delovna mesta tiskovnih predstavnikov uvršča med primere „upravnih, svetovalnih in nadzornih delovnih mest", ki spadajo v Skupino I.

Varuh človekovih pravic upošteva pojasnila Komisije, da njene službe trenutno pregledujejo več skupin funkcij v delegaciji, vključno s funkcijami, povezanimi z dejavnostmi s področja informiranja in tiska, katerih poseben cilj je pojasniti različne stopnje na tem področju. Toda Komisija poudarja, da je ta pregled dolgotrajen postopek. Varuh človekovih pravic ne vidi razloga, da se Komisija ne bi mogla takoj lotiti težave, na katero je opozoril v tem primeru.

G. B. je v elektronski pošti z dne 10. novembra 2004 poudaril, da po podatkih, ki jih ima na voljo, v Skupino II ni bil razvrščen noben tiskovni predstavnik, zaposlen pri Komisiji v Evropi, v Ameriki ali v Pacifiškem obroču. Zato je Varuha človekovih pravic prosil, da znova preuči njegovo obtožbo, ki Komisijo obtožuje izvajanja diskriminatorne in rasno pogojene politike. Varuh človekovih pravic meni, da se lahko to obtožbo v odsotnosti stvarnejših dokazov uspešno preuči le, ko Komisija pojasni, katera merila so bila uporabljena pri zaposlovanju takšnega osebja. Toda Evropski parlament se lahko pri obravnavi tega posebnega poročila odloči, da bo upoštevala tudi to vprašanje.

Priporočilo varuha človekovih pravic

Z vidika zgoraj navedenega Varuh človekovih pravic svoj osnutek priporočila preoblikuje kot priporočilo Komisiji na naslednji način:

Evropska komisija naj znova preuči pravila v zvezi s splošno razvrstitvijo delovnih mest tiskovnih predstavnikov v svojih delegacijah v tretjih državah ter, natančneje, z razvrstitvijo delovnega mesta g. B.

Evropski parlament lahko razmisli o sprejetju priporočila kot resolucije.

Strasbourg,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

 

---

 

[1] Sklep 94/262 Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, UL 1994 L 113, str. 15.

[2] Pritožba in (nato) varuh človekovih pravic sprva uporabljata izraz „razred". Toda v „okvirnih pravilih" (glej spodaj) je uporabljen izraz „skupina", zato bo ta izraz uporabljen tudi tukaj.

[3] Ta izraz je uporabila Komisija. Vendar niso bila podana nikakršna pojasnila o njegovem pomenu.

[4] Varuh človekovih pravic ugotavlja, da to ni povsem točno. Po njegovih podatkih dela 15 od 19 predstavnikov urada za informiranje in tisk iz Skupine II v Afriki, 2 v Aziji, en v nekdanji Sovjetski zvezi in en v Ameriki (na Barbadosu).