(izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta evropskega varuha človekovih pravic (1))

Razlogi za poizvedovanje na lastno pobudo

Pritožba 1857/2003/GG (zaupna)

Evropski varuh človekovih pravic je 6. oktobra 2003 prejel pritožbo g. X., tiskovnega in informacijskega pooblaščenca delegacije Evropske komisije v Y. V tej pritožbi je g. X. trdil, da je bila njegova uvrstitev v skupino (2) II kršitev pravil Komisije in da je bil diskriminiran na podlagi svojega državljanstva. X. se je v podporo svoji trditvi med drugim skliceval na svoje poklicne kvalifikacije.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti določa, da Evropski varuh človekovih pravic sprejema pritožbe „katerih koli državljanov Unije ali katere koli fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic Unije“.

Ker se zdi, da X. ne spada v nobeno od teh kategorij, ga je varuh človekovih pravic 21. oktobra 2003 obvestil, da ni pristojen za obravnavo njegove pritožbe.

Vendar je varuh človekovih pravic glede na resnost vprašanj, ki jih je izpostavil g. X., menil, da bi bilo treba ta vprašanja preučiti. Zato se je odločil, da bo o tej zadevi začel preiskavo na lastno pobudo.

Informacije, zahtevane v preiskavi na lastno pobudo

Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo pozvala, naj pojasni razloge za uvrstitev X. v razred in poda pripombe k trditvi X., da je bil diskriminiran na podlagi svojega državljanstva.

Ker je X. zahteval zaupno obravnavo svoje pritožbe, je varuhinja človekovih pravic menila, da bi bilo primerno zaupno obravnavati tudi to preiskavo na lastno pobudo.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

X., državljan Y, je bil v delegaciji Komisije pri Y zaposlen kot tiskovni in informacijski predstavnik pod vodstvom vodje oddelka. V II. skupini je bil zaposlen kot lokalni uslužbenec.

V delegacijah v II. ali I. skupini so bila ustvarjena delovna mesta tiskovnih in informacijskih uradnikov, odvisno od nalog, ki jih je treba opraviti. Večina (2/3) delovnih mest je bila dejansko v I. skupini, vendar je bila več kot polovica teh tiskovnih in informacijskih uradnikov neposredno odgovorna vodji delegacije.

Poleg tega Y ni bila edina večja država, v kateri je imelo delovno mesto tiskovnega predstavnika status II. skupine. Trditve o diskriminaciji na podlagi državljanstva torej ni bilo mogoče sprejeti.

Raven predhodnih delovnih izkušenj izbranega kandidata ni bila merilo za določitev ravni delovnega mesta, ki je bila določena le glede na naloge, ki jih je bilo treba opraviti, in strukturo kadrovskega načrta.

Razvrstitev delovnega mesta X. je bila torej opravljena pravilno v skladu z veljavnimi pravili.

Pripombe pritožnika v zadevi 1857/2003/GG

Kopija mnenja Komisije je bila poslana v vednost g. X. X. je nato varuhu človekovih pravic predložil pripombe, v katerih je menil, da opravlja bolj ali manj enake naloge kot tiskovni in informacijski uradniki I. skupine v drugih državah. Poleg tega je navedel, da opravlja dodatno nalogo, in sicer nalogo stalnega oblikovalca spletnih strani, ki ji ni bil zaupan noben drug tiskovni in informacijski uradnik I. skupine v regiji. X. je tudi poudaril, da je razlika v plačah med I. in II. skupino ogromna. Nazadnje je g. X. trdil, da Komisija ni omenila svojih „okvirnih pravil“, v skladu s katerimi delovno mesto tiskovnega predstavnika in pooblaščenca za informiranje spada v I. skupino in ne v II. skupino. X. je trdil, da Komisija ni upoštevala svojih pravil.

Nadaljnje poizvedbe
Prva zahteva za dodatne informacije

Varuh človekovih pravic je 4. februarja 2004 Komisijo zaprosil, naj mu predloži kopijo pravil, ki jih je uporabila za določitev razvrstitve delovnega mesta tiskovnega in informacijskega pooblaščenca v delegaciji. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic Komisijo opozoril na dejstvo, da se je pritožnik v pritožbi 1875/2003/GG izrecno skliceval na tako imenovana „okvirna pravila“, ki po njegovem mnenju urejajo to razvrstitev.

Odgovor Komisije

Komisija je 1. marca 2004 predložila kopijo „Okvirne ureditve, ki določa pogoje za zaposlitev lokalnega osebja Komisije Evropskih skupnosti, ki dela v tretjih državah“, ki je bila objavljena v njenih Upravnih obvestilih z dne 22. junija 1990.

Člen 4 „okvirnih pravil“ določa, da obstaja enotna karierna struktura za lokalno osebje, ki jo sestavlja šest skupin, „ki ustrezajo nalogam, ki jih je treba opravljati“, in je opisana v Prilogi I.

Kar zadeva povezavo med osnovnimi delovnimi mesti in nalogami v skupinah I in II, se Priloga I glasi:

„I. Upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta

Ta delovna mesta vključujejo upravne, svetovalne in nadzorne naloge na naslednjih področjih: politika, ekonomija (trgovina, industrija in finance), znanost in tehnologija, energija, računalniki, razvoj, tisk in informacije, prevajanje in tolmačenje.

Primeri: inženirji, odvetniki, ekonomisti, analitiki za obdelavo podatkov, agronomi, tiskovni predstavniki, prevajalci, tolmači, uredniki, vodje projektov, administrativno in finančno osebje.

II. Delovna mesta vodstvenih delavcev

Ta delovna mesta vključujejo zahtevno in zapleteno pisarniško delo pod splošnim vodstvom, predvsem na področjih uprave, računovodstva, dokumentacije in tehničnih zadev.

Primeri: upravno osebje, računovodje, dokumentaristi, arhivisti, poduredniki, računalniško in tehnično osebje.“

Komisija je v spremnem obvestilu navedla, da je bila razvrstitev delovnega mesta v eno od teh skupin določena na podlagi nalog, ki jih je bilo treba opraviti. Po mnenju Komisije je bil tiskovni predstavnik v I. skupini, ko je bilo delovno mesto ustvarjeno za opravljanje svetovalnih ali nadzornih nalog. V pogodbi X. je bilo jasno navedeno, da je delal „na zahtevo svojega neposredno nadrejenega“. To je pomenilo, da je bil „izvršni uslužbenec“ v smislu II. skupine.

Drugi zahtevek za dodatne informacije

Dne 18. marca 2004 je varuh človekovih pravic na Komisijo naslovil drugo zahtevo za dodatne informacije, ki se je nanašala na naslednja vprašanja:

(1) V Prilogi 1 k „okvirnim pravilom“ so bila delovna mesta „tiskovcev“ navedena kot primeri delovnih mest, ki so vključevala „upravne, svetovalne in nadzorne naloge“ in so tako predstavljala „upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta“ v smislu I. skupine. Komisija je bila pozvana, naj pojasni, zakaj bi morala biti kljub temu upravičena do razvrstitve tiskovnih predstavnikov v II. skupino.

(2) Komisija je v svojem mnenju navedla, da sta dve tretjini vseh tiskovnih predstavnikov razvrščeni v I. skupino, vendar je za več kot polovico teh delovnih mest neposredno odgovoren vodja delegacije. Komisija je bila pozvana, naj pojasni, v čigavi pristojnosti so delali preostali tiskovni predstavniki, razvrščeni v I. skupino, in ali tem tiskovnim predstavnikom ni bilo treba opravljati svojega dela „na zahtevo [njihovega] neposredno nadrejenega“.

(3) Komisija je bila pozvana, naj predloži kadrovski načrt svoje delegacije v Y, ki prikazuje položaj tiskovnega predstavnika v tej delegaciji.

(4) Komisija je v svojem mnenju navedla, da Y ni edina večja država, v kateri je bil tiskovni predstavnik uvrščen v II. skupino. Komisija je bila pozvana, naj predloži primere drugih večjih držav, v katerih se je to zgodilo, in, če je bil na voljo, popoln seznam držav, v katerih je imel tiskovni predstavnik oceno slednjega.

Odgovor Komisije

Komisija je 3. maja 2004 predložila kopijo kadrovskega načrta svoje delegacije v Y in seznam 19 držav, v katerih je bil tiskovni predstavnik uvrščen v II. skupino. Podala je tudi naslednje pripombe:

Tiskovni predstavniki so bili razvrščeni v II. skupino, ko niso delali neposredno pod vodstvom vodje delegacije, temveč na zahtevo njihovega neposredno nadrejenega. Za tiskovne predstavnike I. skupine, ki niso bili neposredno odgovorni vodji delegacije, je bil odgovoren vodja oddelka s široko vodstveno vlogo, ki ni bil pristojen le za področje „tiska in informacij“, temveč tudi za druga področja, kot so politična, gospodarska in trgovinska vprašanja. Samo v delegacijah Komisije v Moskvi, New Yorku in Washingtonu je bila struktura drugačna, saj je imela vsaka od teh delegacij svoj tiskovni urad.

V primeru delegacije v Y je vodji oddelka (ki je nadzoroval različna področja politike) pomagal „ALAT“ iz I. skupine, ki je usklajeval skupino, ki se je ukvarjala z različnimi področji, vključno z mediji in informacijami. G. X. je bil član te ekipe.

Stališča X.

Kopija odgovorov Komisije na prvo in drugo zahtevo varuha človekovih pravic za dodatne informacije je bila poslana X. v vednost. X. je nato predložil pripombe, v katerih je navedel:

Od imenovanja je bil neposredno odgovoren vodji oddelka za politične zadeve, trgovino in gospodarsko analizo ter odnose z mediji (ne v okviru I. skupine ALAT). Enako je veljalo za večino tiskovnih in informacijskih uradnikov v regiji. Od 19 uradnikov za tisk in informiranje, zaposlenih v II. skupini, jih je 17 pripadalo afriški celini, nihče pa Evropi ali Ameriki (3). Nekateri tiskovni in informacijski uradniki, zaposleni v II. skupini, so napredovali, da bi popravili neobičajne razmere.

Tretji zahtevek za dodatne informacije

Dne 17. maja 2004 je varuh človekovih pravic na Komisijo naslovil tretjo zahtevo za dodatne informacije. Varuh človekovih pravic je poudaril, da so v Prilogi 1 k „okvirnim pravilom“ delovna mesta „tiskovcev“ navedena kot primeri delovnih mest, ki so vključevala „upravne, svetovalne in nadzorne naloge“ in so tako pomenila „upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta“ v smislu I. skupine. Zato je Komisijo pozval, naj pojasni, zakaj bi morala kljub temu imeti pravico, da tiskovne predstavnike razvrsti v II. skupino.

Odgovor Komisije

Komisija je v repliki navedla, da dejstvo, da so bili „tiskovni predstavniki“ navedeni kot primeri delovnih mest, ki so vključevala „upravne, svetovalne in nadzorne naloge“ v smislu skupine I, ne pomeni, da so imeli vsi tiskovni predstavniki svetovalne in nadzorne naloge. Nekatere od njih so imele le zapletene izvršilne naloge, za katere je bil odgovoren nadzornik, ki ni bil vodja delegacije, zato so bili v II. skupini tudi tiskovni predstavniki. Tako je bilo v primeru gospoda X.

ODLOČBA

1 Domnevno nepravilna in diskriminatorna razvrstitev delovnega mesta tiskovnega predstavnika

1.1 Ta preiskava se nanaša na primer X., tiskovnega in informacijskega pooblaščenca v delegaciji Evropske komisije v Y. Delovno mesto X. je bilo razvrščeno v II. skupino (v nadaljevanju: izvršna delovna mesta) izmed šestih skupin, predvidenih v okvirnih pravilih o pogojih za zaposlitev lokalnega osebja Komisije Evropskih skupnosti, ki dela v državah nečlanicah, ki so bila objavljena v upravnih obvestilih Komisije z dne 22. junija 1990. Po besedah g. X. je večina tiskovnih predstavnikov v drugih delegacijah zasedala delovna mesta, razvrščena v I. skupino („upravna, svetovalna in nadzorna delovna mesta“). Zdi se, da obstaja precejšnja razlika v plačah med I. in II. skupino. X. je trdil, da je bil z uvrstitvijo v II. skupino kršen pravilnik Komisije in da je bil diskriminiran na podlagi svojega državljanstva.

1.2 Ker X. ni bil med osebami, ki lahko v skladu s členom 195 Pogodbe ES vložijo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, je bilo treba njegovo pritožbo (1875/2003/GG) zavrniti. Vendar je varuh človekovih pravic glede na resnost vprašanj, ki jih je izpostavil g. X., menil, da bi bilo treba ta vprašanja preučiti. Zato se je odločil, da bo o tej zadevi začel preiskavo na lastno pobudo.

1.3 Komisija je v svojem mnenju menila, da je bilo delovno mesto X. pravilno razvrščeno v skladu z veljavnimi pravili in da ni bilo diskriminacije na podlagi državljanstva. Komisija je navedla, da so bila v delegacijah v II. ali I. skupini ustvarjena delovna mesta tiskovnih in informacijskih uradnikov, odvisno od nalog, ki jih je treba opravljati. Večina (2/3) delovnih mest je bila dejansko v I. skupini, vendar je bila več kot polovica teh tiskovnih in informacijskih uradnikov neposredno odgovorna vodji delegacije.

1.4 Komisija je v odgovoru na zahtevo varuha človekovih pravic po dodatnih informacijah predložila kopijo okvirnih pravil. V skladu s Prilogo I k tem pravilom upravna, svetovalna in delovna mesta vključujejo „upravne, svetovalne in nadzorne naloge na naslednjih področjih: (…) tisk in obveščanje (…)“. Med primeri takih delovnih mest, ki so navedena v Prilogi I, so „tiskovni uradniki“. Komisija je v spremnem dopisu navedla, da je bil tiskovni predstavnik v I. skupini, ko je bilo delovno mesto ustvarjeno za opravljanje svetovalnih ali nadzornih nalog. V pogodbi X. je bilo jasno navedeno, da je delal „na zahtevo svojega neposredno nadrejenega“. Po mnenju Komisije je to pomenilo, da je bil „izvršni uslužbenec“ v smislu skupine II.

1.5 Komisija je v odgovoru na drugo zahtevo varuha človekovih pravic po informacijah navedla, da je za tiskovne predstavnike I. skupine, za katere ni neposredno odgovoren vodja delegacije, odgovoren vodja oddelka s široko vodstveno vlogo, ki ni pristojen le za področje tiska in obveščanja, temveč tudi za druga področja, kot so politična, gospodarska in trgovinska vprašanja. Samo v delegacijah Komisije v Moskvi, New Yorku in Washingtonu je bila struktura drugačna, saj je imela vsaka od teh delegacij svoj tiskovni urad. Komisija je v odgovoru na tretjo zahtevo varuha človekovih pravic po informacijah trdila, da vsi tiskovni predstavniki niso imeli svetovalnih in nadzornih nalog. Nekatere od njih so imele le zapletene izvršilne naloge, za katere je bil odgovoren nadzornik, ki ni bil vodja delegacije, zato so bili v II. skupini tudi tiskovni predstavniki. Po mnenju Komisije je to veljalo za g. X.

1.6 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da so v Prilogi I "okvirnih pravil" delovna mesta tiskovnih predstavnikov navedena kot primeri "upravnih, svetovalnih in nadzornih delovnih mest", ki pripadajo I. skupini. Glede na to določbo varuh človekovih pravic meni, da mora Komisija pokazati, na kateri pravni podlagi in na podlagi katerih meril bi morala biti kljub temu upravičena do razvrstitve nekaterih tiskovnih predstavnikov (zlasti X.) v II. skupino.

1.7 Varuh ugotavlja, da Komisija kljub številnim zahtevam po informacijah, ki jih je v zvezi s tem podal varuh človekovih pravic, ni mogla pojasniti te pravne podlage in teh meril. Komisija je poudarila dejstvo, da je bila polovica od dveh tretjin tiskovnih predstavnikov, ki so bili razvrščeni v I. skupino, neposredno odgovorna vodji delegacije, kar pa ne velja za g. X. Ker pa to pomeni, da druga polovica teh dveh tretjin tiskovnih predstavnikov v I. skupini ne dela pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, je težko razumeti, kako bi se Komisija lahko oprla na to merilo, da bi upravičila dejstvo, da so nekateri tiskovni predstavniki razvrščeni v I. skupino, drugi pa v II. skupino. Komisija se je oprla tudi na dejstvo, da je bil X v skladu s pogodbo zavezan delati „na zahtevo svojega neposredno nadrejenega“, da bi utemeljila svoje stališče, da je X. „izvršilno delovno mesto“. Vendar in čeprav ji je varuh človekovih pravic v zvezi s tem postavil vprašanje, Komisija ni trdila, da tiskovni predstavniki iz I. skupine, ki ne delajo pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, ne bi bili dolžni delati, kot je zahteval njihov neposredno nadrejeni. Komisija je v odgovoru na drugo zahtevo varuha človekovih pravic za informacije navedla, da je za tiskovne predstavnike I. skupine, ki ne delajo pod neposredno odgovornostjo vodje delegacije, odgovoren vodja oddelka. Zdi se, da je Komisija namignila, da to ne velja za g. X., saj je bil ta po mnenju Komisije član skupine „ALAT“ (zastopnika), ki je pomagal vodji oddelka. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da kadrovski načrt delegacije v Y, ki ga je Komisija predložila na zahtevo varuha človekovih pravic, ne potrjuje nobene take podrejenosti X. „ALAT“. Poleg tega je treba opozoriti, da je Komisija v svojem mnenju sama poudarila, da je bil g. X. zaposlen „na odgovornost vodje oddelka“.

1.8 V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni mogla zagotoviti dosledne in prepričljive razlage za to, da je delovno mesto X. (in drugih tiskovnih predstavnikov) uvrstila v II. skupino, čeprav so v okvirnih pravilih omenjeni tiskovni predstavniki kot primeri „upravnih, svetovalnih in nadzornih delovnih mest“, ki spadajo v I. skupino. To je primer nepravilnosti.

1.9 Varuh človekovih pravic v zvezi s trditvijo X., da je bil prav tako diskriminiran na podlagi svojega državljanstva, meni, da na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, ne more sklepati, da je ta trditev upravičena.

2 Sklepna ugotovitev

Glede na navedeno varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) statuta varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:

Osnutek priporočila

Komisija bi morala ponovno preučiti svoja pravila o razvrstitvi delovnih mest tiskovnih predstavnikov v svojih delegacijah v tretjih državah na splošno in zlasti o razvrstitvi delovnega mesta X.

Komisija in g. X. bosta obveščena o tem osnutku priporočila. V skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic Komisija pošlje podrobno mnenje do 31. oktobra 2004. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje odločitve varuha človekovih pravic in opis ukrepov, sprejetih za izvedbo osnutka priporočila.

Strasbourg, 19. julija 2004

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, 1994 UL L 113/15.

(2) Pritožnik in (za njim) varuh človekovih pravic sta najprej uporabila izraz „stopnja“. Vendar se v „okvirnih pravilih“ (glej spodaj) uporablja izraz „skupina“, zato se bo tukaj uporabljal ta izraz.

(3) Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se to ne zdi povsem pravilno. Kolikor je razvidno, 15 od 19 uradnikov za tisk in informiranje iz II. skupine dela v Afriki, 2 v Aziji, 1 v nekdanji sovjetski republiki in 1 v Ameriki (Barbados).