Novembra 1997 je evropski varuh človekovih pravic začel preiskavo na lastno pobudo v zvezi s tajnostjo, ki je del postopkov zaposlovanja Komisije.

Po temeljiti preučitvi mnenja Komisije je varuh človekovih pravic v svojem pismu z dne 8. marca 1999 obvestil Komisijo, da po njegovem mnenju njen pristop vsebuje primere nepravilnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je varuh človekovih pravic pripravil osnutek priporočil v skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic [1].

Komisija je v pismu z dne 5. julija 1999 varuhu človekovih pravic predložila podrobno mnenje o teh osnutkih priporočil.

To posebno poročilo se predloži Evropskemu parlamentu v skladu s členom 3(7) statuta varuha človekovih pravic. V skladu z navedeno določbo vsebuje tudi priporočilo, ki ga varuh človekovih pravic v obravnavani zadevi šteje za potrebno.

A. Preiskava varuha človekovih pravic in osnutki priporočil

Varuh človekovih pravic je 7. novembra 1997 začel preiskavo na lastno pobudo o tajnosti, ki je del postopkov zaposlovanja Komisije. Varuh človekovih pravic je v svojem pismu Komisiji poudaril, da imajo mnogi državljani prvi stik z institucijami Skupnosti, ko zaprosijo za zaposlitev pri njih. Zato bi bilo za institucije koristno, če bi bili vtisi, ki jih ob tej priložnosti dobijo državljani, pozitivni. Varuhinja človekovih pravic se je sklicevala tudi na številne pritožbe v zvezi s pomanjkanjem preglednosti pri zaposlovanju.

Varuh človekovih pravic je v pripombah institucij Skupnosti v zvezi s tovrstnimi pritožbami opozoril na dve ponavljajoči se temi. Prvi se nanaša na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa, da so „postopki izbirne komisije tajni“. Druga tema je široka diskrecijska pravica izbirnih komisij.

Varuhinja človekovih pravic se strinja, da je bil člen 6 sprejet z namenom zagotavljanja neodvisnosti izbirnih komisij, tako da se jih zaščiti pred vmešavanjem in pritiski. Vendar po njegovem mnenju ta legitimni preudarek ne bi smel ovirati razvoja procesnih pravic kandidata v skladu z zahtevami iz člena 6. Varuhinja človekovih pravic se tudi strinja, da imajo izbirne komisije široka diskrecijska pooblastila. Vendar meni, da posedovanje takih pooblastil javnim organom ne bi smelo preprečevati, da ravnajo v skladu z načeli dobrega upravljanja.

Varuhinja človekovih pravic je zato Komisijo vprašala, ali namerava

1. omogočanje kandidatom pri pisnih izpitih, da vprašanja vzamejo s seboj iz izpitne sobe,
2. sporočanje meril za ocenjevanje kandidatu, ki to zahteva,
3. seznanitev kandidatov z imeni članov natečajne komisije in
4. omogočanje, da se kandidatu s pisnim izpitom razkrije označena kopija njegovega izpitnega scenarija.

Komisija je odgovorila 2. marca 1998.  V zvezi s prvima dvema točkama je varuhinjo človekovih pravic obvestil, da (1) imajo kandidati zdaj možnost, da vprašanja odvzamejo, razen če je njihova vsebina zaščitena s pravicami intelektualne lastnine, in da (2) natečajne komisije kandidatom, ki to zahtevajo, sporočijo splošna merila za popravek ali ocenjevanje.

V zvezi s preostalima dvema vprašanjema, ki ju je izpostavila varuhinja človekovih pravic (3 in 4), je Komisija trdila, da je trditev o pomanjkanju preglednosti temeljila na omejenem številu pritožb. Komisija meni, da obstaja temeljna razlika med natečaji in običajnimi izpiti, saj se udeleženci natečaja ocenjujejo glede na objektivni standard, medtem ko se kandidati na natečaju ocenjujejo drug proti drugemu, na rezervni seznam pa se uvrstijo le najboljši.  Po mnenju Komisije lahko samo natečajna komisija oceni uspešnost vsakega kandidata, saj sama primerja uspešnost vseh kandidatov. Posredovanje označene kopije kandidatu temu ne bi koristilo, saj bi bila ocena osebe, ki ni ocenila vseh drugih kandidatov, nesmiselna. Komisija je nadalje trdila, da bi glede na veliko število kandidatov na natečajih razkritje označenih kopij povzročilo upravna in finančna bremena. Komisija je tudi poudarila, da je diskrecijska pravica izbirnih komisij pod nadzorom sodišč Skupnosti.

V pismu z dne 8. marca 1999 se je varuh človekovih pravic seznanil s pojasnili Komisije v zvezi s prvima dvema vprašanjema in navedel, da na podlagi teh pojasnil meni, da ni treba nadalje preiskovati teh vprašanj.

V zvezi z razkritjem imen članov izbirne komisije je varuhinja človekovih pravic opozorila, da je temeljno načelo dobrega upravljanja, da ima vsak javni uslužbenec, ki ima opravka z javnim uslužbencem, pravico poznati ime tega javnega uslužbenca. Glede na to, da se uprava brez obraza in imena odtujuje, je varuh človekovih pravic obvestil Komisijo, da se mu zdi nesprejemljivo, da kandidati, ki sodelujejo pri ustnem izpitu, ne bi smeli imeti pravice poznati imen izpraševalcev.

V zvezi z dostopom kandidata do ocenjenega izpitnega scenarija je varuhinja človekovih pravic poudarila, da je treba zagotoviti popolno zaupanje javnosti v delo izbirnih komisij. Po njegovem mnenju so zadevni dokumenti sestavljeni iz dveh delov, samega izpitnega scenarija in popravkov, ki so jih naredili preizkuševalci. Varuh človekovih pravic je utemeljil, da je kandidat avtor izpitnega scenarija in mu ni mogoče zavrniti dostopa do njega. V odgovor na drugo točko Komisije je varuhinja človekovih pravic vztrajala, da se mora državljan in ne uprava odločiti, ali je razumno zahtevati zadevne informacije. Kandidat je imel resnično temeljni interes, da se seznani z napakami, ki jih je morda storil. V zvezi z upravnimi in finančnimi bremeni, ki jih navaja Komisija, je varuhinja človekovih pravic predlagala, da bi Komisija, če bi veliko število kandidatov zahtevalo kopije njihovih izpitnih scenarijev, lahko razmislila o tem, da bi zaračunala razumno pristojbino za kritje s tem povezanih stroškov.

Na podlagi teh premislekov je varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic Komisiji predložil naslednje osnutke priporočil:

Komisija kandidate na ustnih preizkusih seznani z imeni članov izbirne komisije.

Na prihodnjih natečajih Komisija kandidatom na pisnih izpitih na zahtevo omogoči dostop do njihovih ocenjenih izpitnih scenarijev.

B. Odgovor Komisije na osnutke priporočil

V svojem odgovoru z dne 5. julija 1999 je Komisija priznala, da Amsterdamska pogodba priznava preglednost kot splošno načelo Evropske unije in daje državljanom ustrezno pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (člen 255 Pogodbe ES). V zvezi s tem je Komisija opozorila zlasti na svoj Sklep št. 94/90/ESPJ, ES, Euratom z dne 8. februarja 1994 o dostopu javnosti do dokumentov Komisije [2] in na Kodeks ravnanja glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta in Komisije [3]. Vendar je Komisija poudarila, da trenutno nobeno od teh besedil ne določa izjeme od pravil, ki se uporabljajo za natečaje za zaposlitev na podlagi Kadrovskih predpisov in sodne prakse sodišč Skupnosti.

V zvezi z razkritjem imen članov izbirnih komisij je Komisija dala pozitiven odgovor, v katerem je navedla, da bodo imena članov izbirne komisije uradno (in ne le ustno) sporočena kandidatom na ustnih preizkusih.

V zvezi z dostopom do označenih izpitnih listov je Komisija poudarila, da je varuhu človekovih pravic tak dostop že odobrila v primeru, v katerem je ta zaprosil za vpogled v zadevni dokument. Varuhinja človekovih pravic je lahko pregledala dokument v uradih Komisije. Ta dostop je bil odobren (in bi bil odobren v prihodnjih primerih) glede na posebno institucionalno vlogo, ki jo Pogodba ES priznava varuhu človekovih pravic.

Vendar je Komisija še naprej nasprotovala predlogu, da bi se tak dostop odobril kandidatom samim. Da bi utemeljila to stališče, se je Komisija v bistvu oprla na trditve, ki jih je navedla že v dopisu z dne 2. marca 1998, in sicer:  da obstaja temeljna razlika med natečaji in običajnimi izpiti, saj se udeleženci natečaja ocenjujejo glede na objektivni standard, medtem ko se kandidati na natečaju ocenjujejo drug proti drugemu; da lahko samo natečajna komisija oceni uspešnost vsakega kandidata, saj sama primerja uspešnost vseh kandidatov; da posredovanje označene kopije kandidatu slednjemu ne bi koristilo, ker bi bila ocena osebe, ki ni ocenila vseh drugih kandidatov, nesmiselna, in nazadnje, da bi obveznost razkritja ocenjenih izpitnih scenarijev lahko povzročila precejšnja upravna in finančna bremena.

Komisija je vztrajala, da bi razkritje izpitnih scenarijev kandidatom, ne glede na to, ali so bili ocenjeni ali ne, pomenilo radikalno odstopanje od prejšnje prakse. Zato bi ga bilo treba obravnavati v splošnejšem kontekstu uredbe o izvajanju člena 255 Pogodbe ES, ki bi jo moral Svet sprejeti na podlagi predloga Komisije. Glede na pomen tega vprašanja in posledice, ki bi jih taka sprememba imela za človeške vire, tudi če bi bilo treba plačati pristojbine, je sedanja Komisija, ki je odstopila, menila, da ne more sprejeti ukrepa, ki ga je zahteval varuh človekovih pravic, in da bi morala na priporočilo varuha človekovih pravic dokončno odgovoriti nova Komisija.

C. Analiza odgovora Komisije

Razkritje imen članov izbirnih komisij

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pripravljenost Komisije, da kandidatom na natečajih razkrije imena članov izbirnih komisij. Uvedba te zahteve v vseh primerih bo močno povečala preglednost in pomirila kandidate, ki sodelujejo na natečajih. Čeprav je sprejetje Komisije izraženo v previdnem jeziku, varuh človekovih pravic domneva, da bo Komisija dejansko ustrezno ukrepala in razkrila ustrezna imena. Varuh človekovih pravic na podlagi te predpostavke meni, da preiskave tega vprašanja ni treba nadaljevati.

Dostop do kandidatove lastne ocenjene izpitne skripte

Varuh človekovih pravic ni seznanjen z nobeno določbo prava Skupnosti ali sodno prakso sodišč Skupnosti, ki bi Komisiji preprečevala, da bi kandidatu na pisnem izpitu dovolila, da vidi svojo lastno označeno pisavo. Člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom določa, da so „postopki natečajne komisije“ tajni. Posvetovanja natečajne komisije morajo zato ostati tajna, vendar iz tega ne izhaja nujno, da je treba kandidatu preprečiti vpogled v svoj ocenjeni izpitni scenarij.

Glavna trditev, ki jo Komisija navaja za utemeljitev zavrnitve, se nanaša na naravo postopka zaposlovanja. Komisija meni, da natečajna komisija vsakega kandidata oceni tako, da njegovo uspešnost primerja z uspešnostjo vseh drugih kandidatov na istem natečaju. Komisija iz tega sklepa, da bi bilo razkritje ocenjenega izpitnega scenarija brezpredmetno, saj odraža le oceno osebe, ki ni ocenila vseh drugih kandidatov.

Vendar pa možnost pregleda lastnega izpitnega scenarija kandidatu prinaša več koristi. Prvič, kandidat dobi priložnost, da odkrije svoje napake in tako izboljša svojo prihodnjo uspešnost. Drugič, zaupanje kandidata v upravo se je okrepilo. To je pomembno, saj se zdi, da obstaja splošno prepričanje, da Komisija testov ne ocenjuje vedno ustrezno in da včasih sploh niso ocenjeni. Tretjič, če kandidat meni, da je bil napačno ocenjen, bo lahko veliko natančneje trdil, če je videl svoj ocenjeni izpitni scenarij. V vsakem primeru bi moral državljan, ki zahteva informacije, presoditi, ali so informacije koristne, in ne uprava.

Komisija se sklicuje tudi na upravna in finančna bremena, ki bi jih lahko povzročilo razkritje izpitnih skript. Varuhinja človekovih pravic je prepričana, da bi službe Komisije lahko organizirale postopek razkritja na način, ki bi zmanjšal stroške, saj je malo verjetno, da bi vsak kandidat želel videti svoj ocenjeni izpitni scenarij.

Komisija pravilno ugotavlja, da je varuh človekovih pravic lahko pregledal označen izpitni spis kandidata, ki je vložil pritožbo. V zvezi s tem je koristno opozoriti, da so v skladu s členom 3(2) njegovega statuta vse institucije in organi Skupnosti "dolžni varuhu človekovih pravic posredovati vse informacije, ki jih od njih zahteva, in mu omogočiti dostop do zadevnih spisov". Vendar možnost, da varuh človekovih pravic pregleda označen izpitni scenarij, ni zadovoljiv nadomestek za kandidatov dostop.

Komisija prav tako pravilno poudarja, da je dejavnost izbirnih komisij predmet sodnega nadzora sodišč Skupnosti. Vendar to pomeni, da bodo vprašanja, ki bi jih bilo mogoče zlahka rešiti, če bi kandidat imel priložnost videti označen izpitni scenarij, morda morala obravnavati sodišča. Varuhinja človekovih pravic meni, da je to za kandidate zelo nezadovoljivo. Po drugi strani pa bo odobritev dostopa do označenega izpitnega skripta verjetno zadovoljila številna vprašanja z minimalnim naporom in časom.

Komisija meni, da bi bilo vprašanje dostopa do označenih izpitnih scenarijev ustrezneje rešiti v okviru izvedbenih določb, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 255 Pogodbe ES. Izvedbene določbe bi lahko vzpostavile pravico kandidatov na natečajih do dostopa do takih dokumentov. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da ta zakonodajna možnost Komisiji ne preprečuje, da bi zdaj izboljšala svoje upravne prakse. Vprašanje je pereče in ga je treba čim prej rešiti.

Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da Komisija ne izključuje več kategorično možnosti, da se kandidatom v prihodnosti omogoči dostop do njihovih ocenjenih izpitnih scenarijev, in da predvideva, da bo o tem vprašanju odločala nova Komisija. Vendar skladnost z načeli prava Skupnosti ne bi smela biti odvisna od sestave Komisije.

Kot je potrdila Amsterdamska pogodba, je obveznost čim bolj odprtega sprejemanja odločitev eno od temeljnih načel upravnega prava Evropskih skupnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da državljani ob prvem srečanju z institucijami Skupnosti dobijo pozitiven vtis. Državljani, ki želijo delati za Skupnosti, dobijo zelo slab vtis, če so v dvomih, ali so bili ocenjeni pravično in pravilno.  Za odpravo takega dvoma je bistveno, da ima vsak kandidat možnost pregledati označeno kopijo svojega izpitnega scenarija. Ta možnost nikakor ni v nasprotju z zahtevo, da mora biti delo izbirnih komisij tajno, saj se ne nanaša na posvetovanja izbirnih komisij, v katerih se ocenjujejo relativne odlike kandidatov.  Zato se zdi, da dejstvo, da Komisija ni spremenila svojih upravnih postopkov tako, da bi vsakemu kandidatu omogočila dostop do svojega ocenjenega izpitnega lista, pomeni nepravilnost. Varuh človekovih pravic je zato dolžan pripraviti to posebno poročilo Evropskemu parlamentu v skladu s členom 3(7) statuta o evropskem varuhu človekovih pravic.  Varuhinja človekovih pravic je v zvezi z nepravilnostmi podala tudi naslednje priporočilo.

D. Priporočilo varuha človekovih pravic

Komisija bi morala v prihodnjih natečajih za zaposlitev in najpozneje od 1. julija 2000 dalje kandidatom na zahtevo omogočiti dostop do lastnih ocenjenih izpitnih scenarijev.

Strasbourg, 18.10.1999

Jacob SÖDERMAN

[1] Sklep št. 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (UL L 113, str. 15).

[2] UL 1994, L 46, str. 58.

[3] UL L 340, str. 41.