Trenutni jezik:
- SL Slovenščina
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Osnutek priporočila Evropski komisiji v preiskavi na lastno pobudo 1004/97/PD
Priporočilo
Primer 1004/97/(PD)GG - Preiskava uvedena dne Petek | 07 november 1997 - Priporočilo o Ponedeljek | 08 marec 1999 - Posebno poročilo z dne Petek | 07 november 1997 - Odločba z dne Torek | 07 december 1999
(Izdelano v skladu s členom 3(6) Statuta varuha človekovih pravic.(1) Evropski varuh človekovih pravic je
z dopisom z dne 7. novembra 1997 na lastno pobudo začel preiskavo o tajnosti, ki je del postopkov zaposlovanja Komisije. Varuh človekovih pravic je v svojem pismu Komisijo pozval, naj ga obvesti, ali namerava sprejeti ukrepe, s katerimi bi Skupnost na tem področju postala bolj oprijemljiva pri zavzemanju za preglednost. Zlasti je želel izvedeti, ali namerava Komisija kandidatom dovoliti, da z njimi opravljajo izpitna vprašanja iz izpitne sobe, sporočiti merila za ocenjevanje kandidatom, ki jih zahtevajo, kandidatom sporočiti imena članov natečajne komisije in omogočiti razkritje popravljenih kopij izpitov zadevnim kandidatom.
Razlogi za začetek preiskave so bili v bistvu navedeni, kot sledi:
Bistveni del nalog varuha človekovih pravic je prizadevanje za krepitev odnosov med institucijami Skupnosti in evropskimi državljani. Zdi se, da se prvi stiki mnogih državljanov z institucijami Skupnosti zgodijo v okviru zaposlovanja. Za institucije bi bilo koristno, če bi bili prvi vtisi, ki jih imajo državljani na tem prvem srečanju z upravo Skupnosti, pozitivni. Poleg tega se zdi v nasprotju z zavezanostjo Skupnosti k preglednosti, da bi bilo treba te prve stike za morebitne prihodnje javne uslužbence označiti s pomanjkanjem preglednosti.
Evropski varuh človekovih pravic je prejel številne pritožbe na področju zaposlovanja, zlasti v zvezi s pomanjkanjem preglednosti postopkov. Tožeča stranka v pritožbi 46/27.7.95/FVK/B-DE ni bila obveščena o razlogih za zavrnitev njene prošnje. V pritožbi 252/22.11.95/Tfr/ES pritožniku ni bilo mogoče navesti imen članov izbirne komisije. V pritožbah 659/24.6.96/AEKA/FIN/IJH in 850/3.9.96/JIA/FIN/KT niso bila razkrita niti imena niti kvalifikacije članov natečajne komisije. V pritožbi 216/08.11.95/MH/A pritožnik ni smel poznati imen korektorji, ki so pomagali izbirni komisiji. Pritožniku v pritožbi 142/97/PD ni bilo dovoljeno, da bi s seboj iz izpitne sobe vzel kopijo zastavljenih vprašanj, v odgovor na njegovo zahtevo za pregled ocen njegovega izpita pa mu je bilo rečeno, da ocene, ki so mu bile sporočene, ustrezajo ocenam, ki mu jih je dodelila natečajna komisija. V pritožbi 773/29.7.96/SS/FIN/PD so štirje kandidati naslovili na Komisijo, da bi zahtevali kopijo njihovih ocenjenih izpitov in pregled navedenih ocen; njihova zahteva je bila zavrnjena, pristojna natečajna komisija pa je v zvezi z zahtevo za pregled navedla le, da je ugotovila, da je bila ocena vašega izpita opravljena pravilno in pravično, ne da bi navedla dodatne podrobnosti. V pritožbah 105/97/PD, 675/1.7.96/AL/FIN/KT in 940/11.10.96/AS/SW/BB je bila zahteva za posredovanje označene kopije izpita prav tako zavrnjena. Poleg tega so pritožniki v pritožbah 675/2.7.96/AL/FIN/KT in 659/24.6.96/AEKA/FIN/IJH zahtevali sporočanje meril za ocenjevanje. Pritožnik je v pritožbi 940/11.10.96/AS/SW/BB zahteval predložitev meril za ocenjevanje v zvezi z ocenjevanjem delovnih izkušenj.
V pripombah institucij Skupnosti v zvezi s tovrstnimi pritožbami sta se ponavljala dva elementa. Gre za sklicevanje na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom. V tej določbi je navedeno, da je „postopek natečajne komisije tajen“. Drugi element so široka diskrecijska pooblastila izbirnih komisij.
Člen 6 je bil oblikovan, da se zagotovi neodvisnost izbirnih komisij, tako da se jih zaščiti pred vmešavanjem in pritiski. Zdi se, da ta legitimna ugotovitev ne ovira razvoja procesnih jamstev za prosilce v skladu z zahtevami iz člena 6.
Gotovo je prav, da imajo natečajne komisije v skladu s sodno prakso Sodišča široka diskrecijska pooblastila. Taka pooblastila pomenijo, da je obseg sodnega nadzora omejen; zdi se, da podelitev takih pooblastil javnim organom ne preprečuje, da bi ravnali v skladu z načeli dobrega upravljanja.
Brez poseganja v diskrecijska pooblastila izbirnih komisij in člen 6 se zdi, da bi se lahko Komisija sama odločila za oblikovanje postopkovnih jamstev za kandidate zaradi dobrega upravnega ravnanja. Za zdaj se zdi, da je določba dobila obseg, ki ga njen osnovni cilj ne more upravičiti in za katerega državljani menijo, da je nerazumljiv v demokratični in odgovorni upravi, ki je zavezana preglednosti. Glede na široka diskrecijska pooblastila, ki jih imajo natečajne komisije, se zdi še toliko pomembneje, da se ta pooblastila izvajajo v skladu z načeli dobrega upravnega ravnanja. Sporočanje ocenjenega izpita in ocenjevalnih meril zadevnemu kandidatu, ki jih zahteva, bi lahko tudi olajšalo delo izbirnih komisij pri obravnavanju vprašanj in pritožb kandidatov.
To je bilo torej ozadje, na katerega se je varuhinja človekovih pravic obrnila na Komisijo.
Mnenje Komisije
Mnenje Komisije je bilo razdeljeno na tri dele. Komisija je v bistvu navedla naslednje:
Prvič, Komisija je menila, da so postopki zaposlovanja prvi in za mnoge kandidate edini neposredni stik z upravo Skupnosti, zato je pomembno, da je ta stik pozitiven. Komisija je menila, da je bilo število pritožb v zvezi s pomanjkanjem preglednosti zelo majhno v primerjavi s skupnim številom kandidatov za različne natečaje, ki jih je organizirala Komisija.
Drugič, Komisija je opozorila na pravni okvir za postopke zaposlovanja: Natečaje, ki jih organizira uprava Skupnosti, urejajo kadrovski predpisi in splošna načela prava Skupnosti, kot so določena v sodni praksi sodišč Skupnosti. Natečaji so postopki zaposlovanja, ki jih ureja pravo, in samo sodišča Skupnosti so pristojna za nadzor pravilne uporabe prava.
Komisija je poudarila, da je natečaj običajno izpitni postopek, vendar izpiti niso izpiti v tradicionalnem pomenu besede. Čeprav so izpiti in natečaji podobni v obsegu, v katerem je cilj obeh izbor kandidatov, pa obstaja temeljna razlika med izpiti in natečaji, kar zadeva oceno uspešnosti udeležencev. Uspeh na izpitu je odvisen le od pridobitve najmanjšega števila točk; udeleženci so ocenjeni po "objektivnih" merilih. Po drugi strani se kandidati na natečaju ocenjujejo drug proti drugemu, tj. ocena je primerjalna.
Po mnenju Komisije je to razlog, na katerem temelji člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom v zvezi s tajnostjo dela izbirnih komisij in iz tega izhajajočimi pravili, zlasti tistim v zvezi z neodvisnostjo izbirne komisije, katere cilj je zaščititi komisijo pred kakršnim koli posredovanjem ali pritiskom, ne glede na to, od kod prihaja.
Kar zadeva sodni nadzor nad delom natečajne komisije, je Komisija navedla, da je treba razlikovati med dvema vrstama odločitev:
- Na eni strani odločbe o pripustitvi k natečaju, za katere je sodni nadzor izjemno strog.
- Po drugi strani pa odločbe v zvezi s primerjalno oceno prosilcev. Te odločitve pomenijo veliko diskrecijsko pravico v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti, na katero se v svojih odločitvah sklicuje tudi varuh človekovih pravic. To polje proste presoje je razumljivo, saj lahko samo odbor oceni posameznega vložnika, saj le odbor pozna vse vložnike in jih lahko tako primerja. Zato se zadevnemu kandidatu v državah, ki omogočajo tako komunikacijo na natečajih, posreduje le "čista" kopija izpitnih nalog - tj. kopija brez oznake označevalca. Posredovanje označene kopije ali podrobne ocene ustnega izpita namreč ne bi bilo smiselno, saj bi bila ocena tretje osebe, ki ni ocenila drugih kandidatov, brez pomena. Ta diskrecijska pravica, ki se lahko šteje za diskrecijsko, nikakor pa ne samovoljno, je predmet sodnega nadzora, če sodišča Skupnosti zagotovijo, da natečajne komisije niso kršile nobenega pravila ali načela, ki bi jih zavezovalo.
Tretjič, Komisija je navedla, da je bilo pred kratkim prosilcem dovoljeno, da z njimi opravljajo izpitna vprašanja, ko so zapustili izpitno sobo, razen če bi to ovirale avtorske pravice. Kar zadeva sporočanje meril za ocenjevanje, je Komisija navedla, da se merila sporočajo na zahtevo. Kar zadeva možnost, da se prijavitelji seznanijo z imeni članov natečajnih komisij, je Komisija menila, da je primerno, da se imena ne objavijo, da se ohranita neodvisnost članov in pravilen potek natečajev. Kar zadeva možnost, da se zadevni tožeči stranki razkrije kopija ocenjenih izpitnih dokumentov, je Komisija navedla, da bi bilo to glede na zgoraj pojasnjeno naravo postopka o konkurenci brezpredmetno. Poleg tega je Komisija navedla, da bi glede na tisoče kandidatov za natečaje, pogosto iz vseh držav članic, razkritje kopije ocenjenih izpitnih dokumentov lahko povzročilo upravne in finančne stroške.
1 Izpitna vprašanja
1.1 Kar zadeva izpitna vprašanja, se je Komisija zavezala, da bo prosilcem dovolila, da ta vprašanja vzamejo s seboj, ko zapustijo izpitno sobo, razen če to ovirajo avtorske pravice. Varuh človekovih pravic zato ne najde razlogov za nadaljnje poizvedovanje v zvezi s tem vprašanjem.
2 Merila za ocenjevanje
2.1 V zvezi s sporočanjem meril za ocenjevanje je Komisija navedla, da se ta sporočijo vložnikom, ki vložijo zahtevek. Varuh človekovih pravic zato ne najde razlogov za nadaljnje poizvedovanje v zvezi s tem vprašanjem.
3 Imena članov natečajne komisije 3.1
Varuh človekovih pravic v zvezi z vprašanjem, ali bi bilo treba kandidatom omogočiti, da poznajo imena članov natečajne komisije, upošteva naslednje: Komisija je do zdaj menila, da je primerno, da se imena članov ne objavijo, da bi se ohranila njihova neodvisnost in preprečil pritisk na člane. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta premislek pomemben. Vendar mora varuh človekovih pravic tudi opozoriti, da je temeljno načelo dobrega upravljanja, da ima vsak član javnosti, ki se ukvarja z javnim uslužbencem, pravico poznati ime tega javnega uslužbenca. Uprava brez obraza in imena je odtujena. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je nesprejemljivo, da kandidati, ki sodelujejo pri ustnih izpitih, nimajo pravice poznati imen oseb, ki jih pregledujejo.
4 Kopija ocenjenih izpitnih nalog
4.1 V zvezi z vprašanjem, ali imajo kandidati dostop do lastnih izpitnih nalog, varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija zavrnitev dostopa zadevnemu kandidatu utemeljuje s premislekom, da bi tako razkritje izgubilo pomen glede na naravo natečajev, tj. primerjalno oceno kandidatov. Poleg tega je Komisija trdila, da bi razkritje izpitnih dokumentov lahko povzročilo upravne in finančne stroške.
4.2 Prvič, varuh človekovih pravic ugotavlja, da ima Komisija gotovo prav, da imajo natečajne komisije pri ocenjevanju kandidatov široko diskrecijsko pravico. Ocena natečajne komisije je dokončna in neuspešni kandidat je dejansko ne more izpodbijati. Zato je še pomembneje, da javnost popolnoma zaupa delu izbirnih komisij.
4.3 Po tej uvodni pripombi je treba opozoriti, da je označena kopija izpitnega lista sestavljena iz dveh delov, samega izpitnega lista in ocen. Ugotoviti je treba, da zadevnemu prosilcu, ki je avtor izpitnega članka, ni mogoče zavrniti dostopa do tega članka.
4.4 V zvezi z drugim delom mora varuh človekovih pravic opozoriti, da je temeljno načelo preglednosti, da o tem, ali je razumno zahtevati informacije, odloča državljan in ne uprava. Uprava lahko zahtevo državljana zavrne zaradi zaupnosti, vendar je ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da zahteva za zainteresiranega državljana ni smiselna. Neodvisno od vprašanja, ali je mogoče znamke izpodbijati ali ne, ima prijavitelj temeljni interes, da se seznani z napakami, ki jih je storil. Zato evropski varuh človekovih pravic ne more sprejeti, da Komisija zavrne razkritje ocenjenih izpitnih dokumentov zadevne tožeče stranke, ki to zahteva, z obrazložitvijo, da ne služijo nobenemu namenu.
4.5 V zvezi z upravnimi in finančnimi stroški varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija tega ni utemeljila z dokazi. Če se zdi, da veliko število prosilcev zahteva kopije svojih izpitnih dokumentov, bi Komisija lahko razmislila o tem, da bi za stroške zaračunala razumno pristojbino.
4.6 Glede na navedeno mora evropski varuh človekovih pravic ugotoviti, da Komisija ni navedla nobenega razloga, ki bi upravičeval njeno zavrnitev posredovanja izvodov označenih izpitnih dokumentov zadevnemu kandidatu. Da bi povečali preglednost in zaupanje javnosti v dejavnosti izbirnih komisij, bi morala Komisija zadevnemu kandidatu, ki to zahteva, omogočiti dostop do njegovih ocenjenih izpitnih dokumentov. Da bi Komisija lahko sprejela potrebne ukrepe za organizacijo takega razkritja, je ta ugotovitev omejena na prihodnje natečaje, ki jih organizira Komisija.
5 Osnutek priporočila
5.1 Varuh človekovih pravic zato v skladu s členom 3(6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:
V skladu s členom 3(6) Statuta Komisija pošlje podrobno mnenje pred 30. junijem 1999. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis njegovega izvajanja.
Strasbourg, 8. marec 1999
Jacob SÖDERMAN
z dopisom z dne 7. novembra 1997 na lastno pobudo začel preiskavo o tajnosti, ki je del postopkov zaposlovanja Komisije. Varuh človekovih pravic je v svojem pismu Komisijo pozval, naj ga obvesti, ali namerava sprejeti ukrepe, s katerimi bi Skupnost na tem področju postala bolj oprijemljiva pri zavzemanju za preglednost. Zlasti je želel izvedeti, ali namerava Komisija kandidatom dovoliti, da z njimi opravljajo izpitna vprašanja iz izpitne sobe, sporočiti merila za ocenjevanje kandidatom, ki jih zahtevajo, kandidatom sporočiti imena članov natečajne komisije in omogočiti razkritje popravljenih kopij izpitov zadevnim kandidatom.
Razlogi za začetek preiskave so bili v bistvu navedeni, kot sledi:
Bistveni del nalog varuha človekovih pravic je prizadevanje za krepitev odnosov med institucijami Skupnosti in evropskimi državljani. Zdi se, da se prvi stiki mnogih državljanov z institucijami Skupnosti zgodijo v okviru zaposlovanja. Za institucije bi bilo koristno, če bi bili prvi vtisi, ki jih imajo državljani na tem prvem srečanju z upravo Skupnosti, pozitivni. Poleg tega se zdi v nasprotju z zavezanostjo Skupnosti k preglednosti, da bi bilo treba te prve stike za morebitne prihodnje javne uslužbence označiti s pomanjkanjem preglednosti.
Evropski varuh človekovih pravic je prejel številne pritožbe na področju zaposlovanja, zlasti v zvezi s pomanjkanjem preglednosti postopkov. Tožeča stranka v pritožbi 46/27.7.95/FVK/B-DE ni bila obveščena o razlogih za zavrnitev njene prošnje. V pritožbi 252/22.11.95/Tfr/ES pritožniku ni bilo mogoče navesti imen članov izbirne komisije. V pritožbah 659/24.6.96/AEKA/FIN/IJH in 850/3.9.96/JIA/FIN/KT niso bila razkrita niti imena niti kvalifikacije članov natečajne komisije. V pritožbi 216/08.11.95/MH/A pritožnik ni smel poznati imen korektorji, ki so pomagali izbirni komisiji. Pritožniku v pritožbi 142/97/PD ni bilo dovoljeno, da bi s seboj iz izpitne sobe vzel kopijo zastavljenih vprašanj, v odgovor na njegovo zahtevo za pregled ocen njegovega izpita pa mu je bilo rečeno, da ocene, ki so mu bile sporočene, ustrezajo ocenam, ki mu jih je dodelila natečajna komisija. V pritožbi 773/29.7.96/SS/FIN/PD so štirje kandidati naslovili na Komisijo, da bi zahtevali kopijo njihovih ocenjenih izpitov in pregled navedenih ocen; njihova zahteva je bila zavrnjena, pristojna natečajna komisija pa je v zvezi z zahtevo za pregled navedla le, da je ugotovila, da je bila ocena vašega izpita opravljena pravilno in pravično, ne da bi navedla dodatne podrobnosti. V pritožbah 105/97/PD, 675/1.7.96/AL/FIN/KT in 940/11.10.96/AS/SW/BB je bila zahteva za posredovanje označene kopije izpita prav tako zavrnjena. Poleg tega so pritožniki v pritožbah 675/2.7.96/AL/FIN/KT in 659/24.6.96/AEKA/FIN/IJH zahtevali sporočanje meril za ocenjevanje. Pritožnik je v pritožbi 940/11.10.96/AS/SW/BB zahteval predložitev meril za ocenjevanje v zvezi z ocenjevanjem delovnih izkušenj.
V pripombah institucij Skupnosti v zvezi s tovrstnimi pritožbami sta se ponavljala dva elementa. Gre za sklicevanje na člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom. V tej določbi je navedeno, da je „postopek natečajne komisije tajen“. Drugi element so široka diskrecijska pooblastila izbirnih komisij.
Člen 6 je bil oblikovan, da se zagotovi neodvisnost izbirnih komisij, tako da se jih zaščiti pred vmešavanjem in pritiski. Zdi se, da ta legitimna ugotovitev ne ovira razvoja procesnih jamstev za prosilce v skladu z zahtevami iz člena 6.
Gotovo je prav, da imajo natečajne komisije v skladu s sodno prakso Sodišča široka diskrecijska pooblastila. Taka pooblastila pomenijo, da je obseg sodnega nadzora omejen; zdi se, da podelitev takih pooblastil javnim organom ne preprečuje, da bi ravnali v skladu z načeli dobrega upravljanja.
Brez poseganja v diskrecijska pooblastila izbirnih komisij in člen 6 se zdi, da bi se lahko Komisija sama odločila za oblikovanje postopkovnih jamstev za kandidate zaradi dobrega upravnega ravnanja. Za zdaj se zdi, da je določba dobila obseg, ki ga njen osnovni cilj ne more upravičiti in za katerega državljani menijo, da je nerazumljiv v demokratični in odgovorni upravi, ki je zavezana preglednosti. Glede na široka diskrecijska pooblastila, ki jih imajo natečajne komisije, se zdi še toliko pomembneje, da se ta pooblastila izvajajo v skladu z načeli dobrega upravnega ravnanja. Sporočanje ocenjenega izpita in ocenjevalnih meril zadevnemu kandidatu, ki jih zahteva, bi lahko tudi olajšalo delo izbirnih komisij pri obravnavanju vprašanj in pritožb kandidatov.
To je bilo torej ozadje, na katerega se je varuhinja človekovih pravic obrnila na Komisijo.
Mnenje Komisije
Mnenje Komisije je bilo razdeljeno na tri dele. Komisija je v bistvu navedla naslednje:
Prvič, Komisija je menila, da so postopki zaposlovanja prvi in za mnoge kandidate edini neposredni stik z upravo Skupnosti, zato je pomembno, da je ta stik pozitiven. Komisija je menila, da je bilo število pritožb v zvezi s pomanjkanjem preglednosti zelo majhno v primerjavi s skupnim številom kandidatov za različne natečaje, ki jih je organizirala Komisija.
Drugič, Komisija je opozorila na pravni okvir za postopke zaposlovanja: Natečaje, ki jih organizira uprava Skupnosti, urejajo kadrovski predpisi in splošna načela prava Skupnosti, kot so določena v sodni praksi sodišč Skupnosti. Natečaji so postopki zaposlovanja, ki jih ureja pravo, in samo sodišča Skupnosti so pristojna za nadzor pravilne uporabe prava.
Komisija je poudarila, da je natečaj običajno izpitni postopek, vendar izpiti niso izpiti v tradicionalnem pomenu besede. Čeprav so izpiti in natečaji podobni v obsegu, v katerem je cilj obeh izbor kandidatov, pa obstaja temeljna razlika med izpiti in natečaji, kar zadeva oceno uspešnosti udeležencev. Uspeh na izpitu je odvisen le od pridobitve najmanjšega števila točk; udeleženci so ocenjeni po "objektivnih" merilih. Po drugi strani se kandidati na natečaju ocenjujejo drug proti drugemu, tj. ocena je primerjalna.
Po mnenju Komisije je to razlog, na katerem temelji člen 6 Priloge III h Kadrovskim predpisom v zvezi s tajnostjo dela izbirnih komisij in iz tega izhajajočimi pravili, zlasti tistim v zvezi z neodvisnostjo izbirne komisije, katere cilj je zaščititi komisijo pred kakršnim koli posredovanjem ali pritiskom, ne glede na to, od kod prihaja.
Kar zadeva sodni nadzor nad delom natečajne komisije, je Komisija navedla, da je treba razlikovati med dvema vrstama odločitev:
- Na eni strani odločbe o pripustitvi k natečaju, za katere je sodni nadzor izjemno strog.
- Po drugi strani pa odločbe v zvezi s primerjalno oceno prosilcev. Te odločitve pomenijo veliko diskrecijsko pravico v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti, na katero se v svojih odločitvah sklicuje tudi varuh človekovih pravic. To polje proste presoje je razumljivo, saj lahko samo odbor oceni posameznega vložnika, saj le odbor pozna vse vložnike in jih lahko tako primerja. Zato se zadevnemu kandidatu v državah, ki omogočajo tako komunikacijo na natečajih, posreduje le "čista" kopija izpitnih nalog - tj. kopija brez oznake označevalca. Posredovanje označene kopije ali podrobne ocene ustnega izpita namreč ne bi bilo smiselno, saj bi bila ocena tretje osebe, ki ni ocenila drugih kandidatov, brez pomena. Ta diskrecijska pravica, ki se lahko šteje za diskrecijsko, nikakor pa ne samovoljno, je predmet sodnega nadzora, če sodišča Skupnosti zagotovijo, da natečajne komisije niso kršile nobenega pravila ali načela, ki bi jih zavezovalo.
Tretjič, Komisija je navedla, da je bilo pred kratkim prosilcem dovoljeno, da z njimi opravljajo izpitna vprašanja, ko so zapustili izpitno sobo, razen če bi to ovirale avtorske pravice. Kar zadeva sporočanje meril za ocenjevanje, je Komisija navedla, da se merila sporočajo na zahtevo. Kar zadeva možnost, da se prijavitelji seznanijo z imeni članov natečajnih komisij, je Komisija menila, da je primerno, da se imena ne objavijo, da se ohranita neodvisnost članov in pravilen potek natečajev. Kar zadeva možnost, da se zadevni tožeči stranki razkrije kopija ocenjenih izpitnih dokumentov, je Komisija navedla, da bi bilo to glede na zgoraj pojasnjeno naravo postopka o konkurenci brezpredmetno. Poleg tega je Komisija navedla, da bi glede na tisoče kandidatov za natečaje, pogosto iz vseh držav članic, razkritje kopije ocenjenih izpitnih dokumentov lahko povzročilo upravne in finančne stroške.
ODLOČBA
1 Izpitna vprašanja
1.1 Kar zadeva izpitna vprašanja, se je Komisija zavezala, da bo prosilcem dovolila, da ta vprašanja vzamejo s seboj, ko zapustijo izpitno sobo, razen če to ovirajo avtorske pravice. Varuh človekovih pravic zato ne najde razlogov za nadaljnje poizvedovanje v zvezi s tem vprašanjem.
2 Merila za ocenjevanje
2.1 V zvezi s sporočanjem meril za ocenjevanje je Komisija navedla, da se ta sporočijo vložnikom, ki vložijo zahtevek. Varuh človekovih pravic zato ne najde razlogov za nadaljnje poizvedovanje v zvezi s tem vprašanjem.
3 Imena članov natečajne komisije 3.1
Varuh človekovih pravic v zvezi z vprašanjem, ali bi bilo treba kandidatom omogočiti, da poznajo imena članov natečajne komisije, upošteva naslednje: Komisija je do zdaj menila, da je primerno, da se imena članov ne objavijo, da bi se ohranila njihova neodvisnost in preprečil pritisk na člane. Varuhinja človekovih pravic meni, da je ta premislek pomemben. Vendar mora varuh človekovih pravic tudi opozoriti, da je temeljno načelo dobrega upravljanja, da ima vsak član javnosti, ki se ukvarja z javnim uslužbencem, pravico poznati ime tega javnega uslužbenca. Uprava brez obraza in imena je odtujena. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je nesprejemljivo, da kandidati, ki sodelujejo pri ustnih izpitih, nimajo pravice poznati imen oseb, ki jih pregledujejo.
4 Kopija ocenjenih izpitnih nalog
4.1 V zvezi z vprašanjem, ali imajo kandidati dostop do lastnih izpitnih nalog, varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija zavrnitev dostopa zadevnemu kandidatu utemeljuje s premislekom, da bi tako razkritje izgubilo pomen glede na naravo natečajev, tj. primerjalno oceno kandidatov. Poleg tega je Komisija trdila, da bi razkritje izpitnih dokumentov lahko povzročilo upravne in finančne stroške.
4.2 Prvič, varuh človekovih pravic ugotavlja, da ima Komisija gotovo prav, da imajo natečajne komisije pri ocenjevanju kandidatov široko diskrecijsko pravico. Ocena natečajne komisije je dokončna in neuspešni kandidat je dejansko ne more izpodbijati. Zato je še pomembneje, da javnost popolnoma zaupa delu izbirnih komisij.
4.3 Po tej uvodni pripombi je treba opozoriti, da je označena kopija izpitnega lista sestavljena iz dveh delov, samega izpitnega lista in ocen. Ugotoviti je treba, da zadevnemu prosilcu, ki je avtor izpitnega članka, ni mogoče zavrniti dostopa do tega članka.
4.4 V zvezi z drugim delom mora varuh človekovih pravic opozoriti, da je temeljno načelo preglednosti, da o tem, ali je razumno zahtevati informacije, odloča državljan in ne uprava. Uprava lahko zahtevo državljana zavrne zaradi zaupnosti, vendar je ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da zahteva za zainteresiranega državljana ni smiselna. Neodvisno od vprašanja, ali je mogoče znamke izpodbijati ali ne, ima prijavitelj temeljni interes, da se seznani z napakami, ki jih je storil. Zato evropski varuh človekovih pravic ne more sprejeti, da Komisija zavrne razkritje ocenjenih izpitnih dokumentov zadevne tožeče stranke, ki to zahteva, z obrazložitvijo, da ne služijo nobenemu namenu.
4.5 V zvezi z upravnimi in finančnimi stroški varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija tega ni utemeljila z dokazi. Če se zdi, da veliko število prosilcev zahteva kopije svojih izpitnih dokumentov, bi Komisija lahko razmislila o tem, da bi za stroške zaračunala razumno pristojbino.
4.6 Glede na navedeno mora evropski varuh človekovih pravic ugotoviti, da Komisija ni navedla nobenega razloga, ki bi upravičeval njeno zavrnitev posredovanja izvodov označenih izpitnih dokumentov zadevnemu kandidatu. Da bi povečali preglednost in zaupanje javnosti v dejavnosti izbirnih komisij, bi morala Komisija zadevnemu kandidatu, ki to zahteva, omogočiti dostop do njegovih ocenjenih izpitnih dokumentov. Da bi Komisija lahko sprejela potrebne ukrepe za organizacijo takega razkritja, je ta ugotovitev omejena na prihodnje natečaje, ki jih organizira Komisija.
5 Osnutek priporočila
5.1 Varuh človekovih pravic zato v skladu s členom 3(6) Statuta Evropskega varuha človekovih pravic Komisiji pošilja naslednji osnutek priporočila:
- Komisija kandidatom na ustnih izpitih sporoči imena članov izbirne komisije.
- Na prihodnjih natečajih Komisija kandidatom na zahtevo omogoči dostop do lastnih ocenjenih izpitnih nalog.
V skladu s členom 3(6) Statuta Komisija pošlje podrobno mnenje pred 30. junijem 1999. Podrobno mnenje bi lahko vključevalo sprejetje osnutka priporočila varuha človekovih pravic in opis njegovega izvajanja.
Strasbourg, 8. marec 1999
Jacob SÖDERMAN
(1) Sklep Evropskega parlamenta 94/262 z dne 9. marca 1994 o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, 1994 UL L 113/15.