Izdelano v skladu s členom 2(10) Statuta evropskega varuha človekovih pravic [1]

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je junija 2024 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) predložil štiri zahteve za dostop javnosti do dokumentov [2], ki so se nanašale na:

• spis urada OLAF v zvezi z notranjo preiskavo o „družinskih vezeh in navzkrižju interesov“, navedeno v letnem poročilu urada OLAF za leto 2022, vključno s končnim poročilom urada OLAF o zaključku te preiskave [3];
• končna poročila urada OLAF in z njimi povezana priporočila v disciplinskih zadevah, ki vključujejo uslužbence in člane Evropske komisije [4] ter drugih institucij ali agencij EU [5], navedenih v letnih poročilih urada OLAF med letoma 2015 in 2023, v katerih so bili sprejeti nadaljnji ukrepi;
• Končna poročila urada OLAF in z njimi povezana priporočila, izdana irskim pravosodnim organom, navedena v letnih poročilih urada OLAF za leta 2014, 2015 in 2019 [6].

2. OLAF je v svojih odgovorih opredelil dokumente, povezane s 44 preiskavami [7]. Zavrnila je dostop do vseh dokumentov v celoti, pri čemer se je sklicevala na splošno domnevo nerazkritja, da bi zaščitila namen svojih preiskav v skladu s členom 4(2), tretja alinea, zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov (Uredba 1049/2001).

3. Pritožnik je urad OLAF pozval, naj pregleda svoje odločitve z vložitvijo „potrdilnih prošenj“.

4. Urad OLAF je med novembrom 2024 in januarjem 2025 izdal štiri potrdilne sklepe, s katerimi je potrdil zavrnjeni dostop na podlagi splošne domneve o nerazkritju, ki temelji na potrebi po zaščiti namena njegovih preiskav.

5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem, da je urad OLAF zavrnil kakršen koli dostop do zahtevanih dokumentov, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

Preiskava

6. Varuhinja človekovih pravic je začela štiri ločene preiskave o tem, da je urad OLAF zavrnil dostop javnosti do zahtevanih dokumentov.

7. Med temi preiskavami je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pregledala 44 končnih poročil in s tem povezanih zadevnih priporočil. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je opravila tudi inšpekcijski pregled preostalih dokumentov v preiskovalnem spisu v zadevi 2327/2024/ACB na kraju samem. 

8. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pregledala izmenjave med uradom OLAF in ustreznimi organi o stanju nadaljnjih dejavnosti v zvezi s sedmimi preiskavami, za katere je urad OLAF navedel, da so v času potrditvenih sklepov še vedno potekale.

9. V okviru treh preiskav [8] je OLAF varuhu človekovih pravic predložil dodatne pripombe.

10. Ta predlog rešitve zajema zavrnitev urada OLAF, da javnosti odobri dostop do 44 končnih poročil in povezanih priporočil. Varuhinja človekovih pravic bo ločeno obravnavala zavrnitev urada OLAF, da javnosti odobri dostop do preostalih dokumentov v preiskovalnem spisu v zadevi 2327/2024/ACB.

Predložene trditve

11. OLAF je v štirih spornih potrdilnih odločbah menil, da so zahtevani dokumenti del njegovih preiskovalnih spisov, za katere se uporablja splošna domneva nerazkritja, ki izhaja iz člena 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001. Po navedbah urada OLAF se ta domneva še naprej uporablja po zaključku njegovih preiskav in nadaljnjih dejavnosti pristojnih organov.

12. Urad OLAF je navedel, da je Sodišče priznalo, da se institucije lahko sklicujejo na splošne domneve, ki se uporabljajo za nekatere kategorije dokumentov, kadar bi podobni preudarki lahko veljali za dokumente iste vrste. Glede na sodno prakso, s katero so bile priznane splošne domneve o nerazkritju v okviru postopkov v zvezi z državnimi pomočmi, protimonopolnih postopkov in postopkov za ugotavljanje kršitev, je urad OLAF menil, da bi se lahko splošna domneva o nerazkritju po analogiji uporabljala za dokumente v preiskovalnih spisih urada OLAF. OLAF je opozoril na posebna pravila, ki se uporabljajo za njegove preiskave [9], ter na občutljive in podrobne informacije, ki jih običajno vsebujejo preiskovalni spisi.

13. Urad OLAF je zlasti trdil, da bi odobritev dostopa javnosti do dokumentov v njegovih preiskovalnih spisih širši javnosti zagotovila večje pravice od tistih, ki jih ima „oseba, ki jo zadeva“ preiskava urada OLAF [10], s čimer bi se postavilo pod vprašaj ravnovesje preiskovalnega sistema za boj proti goljufijam, ki ga je vzpostavil zakonodajalec EU. Dodal je, da bi razkritje dokumentov v njegovih preiskovalnih spisih razkrilo njegove preiskovalne strategije in metode ter tako ogrozilo njegovo učinkovitost pri opravljanju nalog. Poleg tega bi lahko razkritje posameznike odvrnilo od zagotavljanja informacij o morebitnih goljufijah, zaradi česar bi bil urad OLAF prikrajšan za dragocene informacije za začetek preiskav. Ti pomisleki bi bili razumno predvidljivi in ne zgolj hipotetični, zlasti glede na možnost, da urad OLAF preiskuje podobne vzorce goljufij ali povezane zadeve.

14. OLAF se je v zadnjem potrdilnem sklepu [11] skliceval tudi na podrobna pravila Komisije za uporabo Uredbe 1049/2001 ^[12] v podporo splošni domnevi, na katero se je oprl ^[13].

15. Kar zadeva končna poročila v preiskovalnem spisu, je urad OLAF nadalje trdil, da ponujajo celovito poročilo o preiskavi, vključno z obtožbami in informacijami o celotnem preiskovalnem postopku, kot so metode zbiranja dokazov, zaslišanja prič in inšpekcijski pregledi na kraju samem. Razkritje te ravni podrobnosti, tudi po zaključku preiskav, bi lahko resno ogrozilo njegovo zmožnost učinkovitega izpolnjevanja nalog v prihodnosti.

16. Priporočila urada OLAF vsebujejo informacije v zvezi s preiskovalnimi ugotovitvami in predlaganimi ukrepi za nadaljnje ukrepanje ustreznih nacionalnih organov ali organov EU. Urad OLAF je navedel, da njegova priporočila niso zavezujoča in da organi ohranijo popolno diskrecijsko pravico glede tega, kako ravnati. Zato bi lahko razkritje priporočil zunaj ustreznega pravnega okvira privedlo do njihove napačne razlage in povzročilo, da bi bili organi, odgovorni za nadaljnje ukrepanje v zvezi z zunanjim pritiskom, odgovorni za njihovo nadaljnje ukrepanje. Zato bi razkritje lahko ogrozilo pripravljenost organov za sodelovanje z uradom OLAF, kar bi posledično znatno ogrozilo zmožnost urada OLAF za izvajanje učinkovitih preiskav v prihodnosti.

17. Po mnenju urada OLAF bi razkritje končnih poročil in priporočil, tudi če bi bilo anonimizirano, lahko razkrilo identiteto posameznikov, vključenih v preiskavo, kot so priče ali žvižgači, saj bi se njihova identiteta lahko sklepala iz kontekstualnih informacij. V nekaterih primerih bi lahko razkritje razkrilo tudi občutljive poslovne informacije, ki bi lahko škodovale interesom podjetij, povezanih s preiskavami urada OLAF.

18. Poleg tega je OLAF navedel, da so v sedmih preiskavah, zajetih v treh zahtevah za dostop [14], nadaljnje dejavnosti še vedno potekale.

19. Nazadnje, urad OLAF je trdil, da splošni preudarki, kot je sklicevanje na potrebo po zagotovitvi dobrega upravljanja sredstev EU, ne morejo zadostovati za dokaz prevladujočega javnega interesa za razkritje. OLAF je navedel tudi, da poleg informacij, ki jih razširja s sporočili za javnost in odgovori na poizvedbe, objavlja letna poročila s celovitimi pregledi svojih preiskav, vključno s podrobnimi statističnimi informacijami. Te različne oblike komuniciranja zadovoljujejo javni interes za večjo preglednost pri uporabi sredstev EU. 

20. OLAF je v dodatnih pripombah, predloženih v okviru treh preiskav [15], poudaril, da je Sodišče v nedavni sodbi OC proti Komisiji [16] poudarilo pomembne izzive, povezane z redigiranjem osebnih podatkov iz dokumentov OLAF. Po mnenju urada OLAF je iz sodbe razvidno, da lahko tudi navidezno nepovezani podatki omogočijo identifikacijo fizičnih oseb, zlasti tistih, ki poznajo poklicne okoliščine posameznikov. Urad OLAF je ugotovil, da po analogiji razlogovanje v tej sodbi krepi načelo, ki so ga sodišča Unije že določila, da bi lahko javno razkritje dokumentov urada OLAF, tudi z redigiranjem, bistveno ogrozilo cilje preiskovalnih dejavnosti urada OLAF, tako zdaj kot v prihodnosti.

21. Pritožnik je v potrdilnih prošnjah in pritožbah varuhu človekovih pravic navedel, da ne išče informacij, ki bi ogrozile anonimnost informatorjev, zaupnost preiskovalnih metod ali kakršne koli poslovne interese. Po njegovem mnenju bi bilo take informacije mogoče prikriti, hkrati pa bi še vedno omogočale dostop do vsebinske vsebine dokumentov. Pravno utemeljitev urada OLAF je izpodbijal s sklicevanjem na sodno prakso [17], pri čemer je navedel, da domneve o nerazkritju, na katero se sklicuje, ni mogoče ohraniti po zaključku nadaljnjih dejavnosti.

22. Pritožnik je navedel, da so se razlogi urada OLAF za zavrnitev dostopa javnosti do dokumentov v njegovih preiskovalnih spisih spremenili na način, ki spodkopava načeli preglednosti in odgovornosti, ki sta temeljni za upravljanje EU. Na primer, v zvezi z zadevo 2327/2024/ACB je pritožnik v preteklosti zahteval dostop do istega končnega poročila.[18] Takrat je urad OLAF navedel, da dokler so dejavnosti nadaljnjega ukrepanja potekale, dostopa ni bilo mogoče odobriti. Njena zavrnitev delnega dostopa zdaj, ko so nadaljnje dejavnosti zaključene, kaže na nov pristop, ki pomeni trajno splošno politiko nerazkritja, ki ni združljiva s sodno prakso. Navedel je tudi, da če je razlog za nerazkritje ohranitev integritete preiskav urada OLAF, ni jasno, zakaj bi bila nekatera zaključena poročila, ki segajo skoraj desetletje nazaj, še vedno zaščitena [19].

23. Poleg tega je pritožnik trdil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje, saj ima javnost legitimen interes, da je obveščena o zlorabi sredstev EU, zlasti kadar gre za dejanja uslužbencev EU. Razkritje je potrebno tudi za povečanje odgovornosti organov EU in nacionalnih organov pri upravljanju sredstev EU. Trdil je, da informacije, ki jih urad OLAF objavlja v svojih letnih poročilih, v zvezi s tem ne zadostujejo in da je v demokratični družbi preglednost, zlasti v zvezi z morebitnimi kršitvami, ključna za ohranjanje zaupanja javnosti v vladne institucije.

Ocena varuha človekovih pravic

24. Sporni potrditveni sklepi odražajo pomemben in zaskrbljujoč razvoj pristopa urada OLAF k dostopu javnosti do končnih poročil in priporočil iz njegovih preiskav.

25. V preteklosti je urad OLAF po zaključku preiskave in povezanih nadaljnjih dejavnosti opravil posamezne ocene končnih poročil, do katerih je bil zaprošen dostop javnosti [20], pri čemer je po možnosti odobril delni dostop do teh dokumentov. Zavrnitev posamične presoje končnih poročil, obravnavanih v štirih zahtevah za dostop javnosti, kaže na jasen in pomemben korak nazaj v smislu preglednosti.

26. V skladu z novim pristopom urada OLAF mora tožeča stranka najprej dokazati bodisi obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje bodisi to, da za zahtevano končno poročilo in z njim povezana priporočila splošna domneva ne velja. Ta pristop ustvarja znatno oviro za dostop javnosti do končne analize in sklepov urada OLAF v kateri koli preiskavi ter nadzor nad njimi.

27. Tako razlago Uredbe št. 1049/2001 je težko uskladiti s pojmom javnosti, določenim v Pogodbah EU, in z ustaljeno sodno prakso, kot je podrobno opisano v nadaljevanju.

28. Res je, da je Splošno sodišče zlasti v sodbi Homoki [21] priznalo možnost, da se OLAF sklicuje na splošno domnevo nerazkritja v zvezi z dokumenti v svojih preiskovalnih spisih, ki temelji na potrebi po varstvu namena njegovih preiskav [22].

29. Vendar je Splošno sodišče pojasnilo tudi, da je ta splošna domneva časovno omejena [23] in se je nanjo mogoče sklicevati le med preiskavo, ki še poteka, in med vsemi nadaljnjimi dejavnostmi, če razumni rok za odločitev, katere nadaljnje ukrepe je treba sprejeti, še ni potekel [24]. Povedano drugače, iz sodne prakse je jasno razvidno, da po zaključku preiskave in povezanih nadaljnjih dejavnosti (ali izteku razumnega roka za nadaljnje ukrepanje) splošne domneve ni več mogoče uporabiti.  

30. OLAF je v štirih spornih potrdilnih sklepih trdil, da sodba Homoki ne izključuje uporabe splošne domneve po zaključku nadaljnjih dejavnosti [25]. 

31. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija pred Splošnim sodiščem v zadevah Homoki in IMG izrecno trdila, da bi se morala splošna domneva še naprej uporabljati po dokončnem zaključku preiskave urada OLAF [26] in povezanih nadaljnjih ukrepih [27].

32. Vendar bi bilo, kot je pojasnilo Splošno sodišče, „priznanje, da so različni dokumenti v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, preiskavami ali revizijami zajeti z [zadevno] izjemo [...], ob upoštevanju negotovega, prihodnjega in morda oddaljenega dogodka“– torej brez jasnega roka – „v nasprotju s ciljem zagotavljanja dostopa javnosti do dokumentov v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi pri upravljanju finančnih interesov, da se državljanom omogoči učinkovitejši nadzor nad zakonitostjo izvajanja javnih pooblastil“.[28] Ta časovni obseg zadevne splošne domneve je Splošno sodišče potrdilo v nedavnih sodbah [29].

33. Zaradi celovitosti je Splošno sodišče v enem primeru priznalo, da se lahko urad OLAF opre na splošno domnevo nerazkritja po zaključku nadaljnjega ukrepanja. Vendar je ta domneva temeljila na potrebi po zaščiti postopkov odločanja urada OLAF v skladu s členom 4(3), drugi pododstavek, Uredbe 1049/2001.[30] Kot je varuh človekovih pravic navedel v več prejšnjih preiskavah [31], je bila ta splošna domneva priznana le v zvezi z nekaterimi kategorijami dokumentov v preiskovalnih spisih urada OLAF, in sicer notranjimi in predhodnimi analizami, notranjo korespondenco in osnutki končnega poročila. Razlog za to je bilo dejstvo, da so navedeni dokumenti vsebovali „mnenja za notranjo rabo kot del razprav in predhodnih posvetovanj“[32].

34. Zato novi pristop urada OLAF, v skladu s katerim morajo vsi dokumenti v njegovih preiskovalnih spisih, vključno s končnimi poročili in priporočili, privzeto ostati nedostopni javnosti za nedoločen čas in v celoti, ni združljiv z obstoječo sodno prakso; tak pristop tudi ni v skladu z načeloma preglednosti in odgovornosti, na katerih temelji ravnanje uprave EU [33].

35. Sodba OC [34], ki jo je OLAF navedel v svojih dodatnih stališčih varuhu človekovih pravic, ne spremeni te ugotovitve.

36. V navedeni zadevi je Sodišče ugotovilo, da je urad OLAF s tem, da je v sporočilu za javnost navedel podrobnosti, na podlagi katerih bi lahko bralec sklepal o identiteti posameznikov, kršil obveznosti glede zasebnosti v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov (Uredba 2018/1725 [35]). Sodba je pokazala, da bi lahko podrobnosti, kot so spol, državljanstvo, poklic, družinska razmerja ali informacije o posameznem projektu, omogočile identifikacijo posameznikov, zlasti oseb, ki poznajo poklicno ozadje posameznikov.

37. Sporočilo za javnost v tej zadevi ni vsebovalo navidezno nepovezanih podatkov o zadevni osebi, kot je trdil urad OLAF, ampak precej obsežne informacije. Ta sodba je upoštevna pri individualni presoji dokumentov, da se ugotovi, ali vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi lahko omogočilo posredno identifikacijo posameznikov. Iz te sodbe ne izhaja, da bi se splošna domneva nerazkritja lahko uporabljala ali bi se morala uporabljati za vse dokumente v preiskovalnih spisih urada OLAF, vključno s končnimi poročili in priporočili, tudi po zaključku nadaljnjih dejavnosti.

38. Tudi nedavna podrobna pravila Evropske komisije za uporabo Uredbe 1049/2001 [36], na katera se je urad OLAF skliceval v enem od [37] potrdilnih sklepov, ne spremenijo te ugotovitve.

39. V skladu s sodno prakso uporaba splošnih domnev „ni nepomembna zadeva“, saj „omejujejo temeljno načelo preglednosti“; zato „mora uporaba takih domnev temeljiti na razumnih in prepričljivih razlogih“.[38]

40. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da urad OLAF ni utemeljeno uporabil splošne domneve nerazkritja, ki temelji na potrebi po zaščiti namena njegovih preiskav, za 37 končnih poročil in zadevnih priporočil, v zvezi s katerimi so bile preiskave in nadaljnje dejavnosti zaključene.

41. V zvezi s sedmimi končnimi poročili in priporočili, za katera je urad OLAF menil, da dejavnosti nadaljnjega ukrepanja še vedno potekajo, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je urad OLAF od ustreznih organov zahteval potrditev, ali so te dejavnosti nadaljnjega ukrepanja v času potrditvenih sklepov dejansko še potekale.

42. Varuhinja človekovih pravic je po pregledu ustreznih izmenjav potrdila, da so pristojni organi v večini primerov odgovorili, da dejavnosti nadaljnjega ukrepanja še vedno potekajo. V dveh primerih organi niso odgovorili. Vendar informacije, ki so javno dostopne, potrjujejo, da nadaljnje ukrepanje poteka v enem od teh dveh primerov [39], v drugem pa se zdi, da urad OLAF na koncu ni menil, da nadaljnje ukrepanje poteka [40].

43. Čeprav varuhinja človekovih pravic priznava, da urad OLAF ni odgovoren za kakršno koli zamudo pri nadaljnjih dejavnostih ustreznih organov, se je na splošno domnevo nerazkritja za zaščito namena preiskav mogoče sklicevati le, dokler se še ni iztekel razumen rok za nadaljnje ukrepanje [41]. V zadevnih primerih je nadaljnje ukrepanje trajalo več let, v enem primeru skoraj osem let [42]. Iz potrdilnih odločb ali pregledanih dokumentov torej ni jasno razvidno, ali in kako je urad OLAF ocenil, da je bil ta rok za nadaljnje ukrepanje pred uporabo splošne domneve še vedno razumen.

Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev

44. Glede na navedeno varuh človekovih pravic predlaga, da OLAF:

• v zvezi s preiskavami, pri katerih so bile nadaljnje dejavnosti zaključene, izvede individualno oceno 37 končnih poročil in priporočil, pri čemer po potrebi redigira osebne podatke, da se javnosti omogoči čim širši dostop; in
• pojasni, zakaj meni, da razumen rok za dokončanje nadaljnjih dejavnosti v zvezi s sedmimi preostalimi končnimi poročili in priporočili še ni potekel.

Urad OLAF naj varuha človekovih pravic do 1. oktobra 2025 obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejel v zvezi z navedenim predlogom rešitve.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 18. julija 2025

 

[1] Na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2021.253.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AL%3A2021%3A253%3ATOC

[2] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32001R1049&from=EN.

[3] Predmet pritožbe v zadevi 2327/2024/ACB.

[4] Predmet pritožbe v zadevi 2328/2024/ACB.

[5] Predmet pritožbe v zadevi 203/2025/NH.

[6] Predmet pritožbe v zadevi 2329/2024/OAM.

[7] Sedem v okviru pritožbe 2329/2024/OAM, sedem v 203/2025/NH, 30 v 2328/2024/ACB in ena v 2327/2024/ACB (prav tako zajeta v 2328/2024/ACB).

[8] 2327/2024/ACB, 2328/2024/ACB, 2329/2024/OAM.

[9] Glej zlasti člen 10 Uredbe št. 883/2013 z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 248, 18.9.2013, str. 1), ki je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj/eng.

[10] V členu 2(5) Uredbe št. 883/2013 je opredeljen kot „vsaka oseba ali gospodarski subjekt, osumljen storitve kaznivega dejanja goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije, in je zato predmet preiskave Urada“.

[11] Zadeva 203/2025/NH.

[12] Sprejeto decembra 2024, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=UL:L_202403080#anx_1.

[13] V potrdilni odločbi je bilo v zvezi s tem navedeno: „Končna poročila in priporočila urada OLAF zahtevajo zaščito zaradi občutljivih in podrobnih informacij, ki jih vsebujejo. S tega vidika člen 4(2)(g) podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001, priloženih poslovniku Komisije, določa domnevo, da dostop do dokumentov, ki so del preiskav urada OLAF, ogroža interese, zaščitene s členom 4(1) do (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001.“

[14] Zajeto v pritožbi 2329/2024/OAM (zadeve št. OF/2014/0943, OF/2010/0950, OF/2016/0894); Zajeto v pritožbi 2328/2024/ACB (zadevi št. OF/2015/0521, OC/2016/0158); Zajeto v pritožbi 203/2025/NH (OF/2016/0928; OC/2016/0069).

[15] Predloženo v okviru 2327/2024/ACB, 2328/2024/ACB, 2329/2024/OAM.

[16] Sodba Sodišča z dne 7. marca 2024, OC/Komisija, C-479/22P, ECLI:EU:C:2024:215, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=283526&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2926581.

[17] Zlasti sodba Splošnega sodišča z dne 1. septembra 2021, Homoki/Komisija, T-517/19, točke od 60 do 63, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=245503&pageIndex=0&doclang=FR&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=8662129.

[18] Zadeva 1628/2023/NH

[19] Pritožba v zadevi 2329/2024/OAM.

[20] Glej na primer zadevo 657/2024/OAM, sklep na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/187544; glej tudi pojasnila predstavnikov urada OLAF na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic v zadevi 1103/2024/MIK septembra 2024: „Organ OLAF ni več uporabljal splošne domneve o nedostopnosti končnega poročila, odkar so bili postopki nadaljnjega ukrepanja zaključeni.“

[21] Sodba Splošnega sodišča z dne 1. septembra 2021, Homoki/Komisija, T-517/19, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=245503&pageIndex=0&doclang=FR&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=8662129.

[22] V skladu s tretjo alineo člena 4(2) Uredbe št. 1049/2001.

[23] Zgoraj navedena sodba Homoki, točke od 60 do 63.

[24] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. maja 2016, IMG/Komisija, T-110/15, točke 33–35 in 43, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A62015TJ0110.

[25] Glej na primer potrditvene sklepe v 2327/2024/ACB, 2328/2024/ACB.

[26] Sodba Homoki, točke od 41 do 42, navedena v opombi 17.

[27] Sodba IMG, točka 21, navedena v opombi 24.

[28] Homoki, točke 61–62, poudarek dodan.

[29] Glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023, Eurecna/Komisija, T-377/21, točke 32–36, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX:62021TJ0377; Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023, Vendrame/Komisija, T-379/21, točka 35, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=459D200C45C82F3EC8A87BFF88C6CEED?text=&docid=275367&pageIndex=0&doclang=FR&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=477731.

[30] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. aprila 2016, Strack/Komisija, T-221/08: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=177121&pageIndex=0&doclang=FR&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=24193453.

[31] Glej odločbo v zadevi 1103/2024/MIK, na voljo na:  https://www.ombudsman.europa.eu/en/case/en/66622; odločba v zadevi 1817/2024/MIG; odločba v zadevi 1685/2024/MIG je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/en/199445; odločba v zadevi 1823/2018/FP https://www.ombudsman.europa.eu/el/decision/en/116566.

[32] V skladu z drugim pododstavkom člena 4(3) Uredbe 1049/2001

[33] Sodba Homoki, točke od 61 do 62, navedena v opombi 17.

[34] Sodba Sodišča z dne 7. marca 2024, OC/Komisija, C-479/22P, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=283526&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=2926581.

[35] Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj/eng.

[36] Sprejeto decembra 2024, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=OJ:L_202403080#anx_1 se v skladu s členom 4(2)(g) podrobnih pravil domneva, da dostop do „dokumentov, ki so del preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)“, ogroža interese, zaščitene s členom 4(1) do (3) Uredbe 1049/2001.

[37] V zadevi 203/2025/NH.

[38] Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2014, Spirlea/Komisija, T-306/12, https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=157983&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=245014, točka 52.

[39] OC/2016/0069 v zvezi z zadevo 203/2025/NH, glej https://www.rtbf.be/article/notes-de-frais-abusives-le-tribunal-de-l-ue-confirme-les-montants-reclames-a-l-ancien-ministre-open-vld-karel-pinxten-11432899.

[40] To se nanaša na zadevo OF/2016/0135, za katero v potrdilnem sklepu (v zadevi 2329/2024/OAM) ni navedeno, da je še vedno predmet nadaljnjega ukrepanja, vendar je urad OLAF glede na pregledane dokumente irskim organom v navedeni zadevi poslal zahtevo za posodobitev statusa. V potrdilnem sklepu je bilo ugotovljeno, da je zadeva OF/2010/0950 predmet nadaljnjih postopkov, vendar se glede na pregledane dokumente zdi, da ni tako. 

[41] Sodba IMG, navedena v opombi 24, točka 35; Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023, Eurecna/Komisija, T-377/21, točke 50–53, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX:62021TJ0377; Sodba Splošnega sodišča z dne 12. julija 2023, Vendrame/Komisija, T-379/21, točke 41–47, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=459D200C45C82F3EC8A87BFF88C6CEED?text=&docid=275367&pageIndex=0&doclang=FR&mode=req&dir=&occ=first&part=1&cid=477731.

[42] Glej poročilo v zadevi 2329/2024/OAM, izdano decembra 2016 (OF/2014/0943).