Zadeva se je nanašala na to, da Komisija ni odgovorila na sporočila pritožnika v zvezi z njegovimi težavami pri predložitvi predloga za nepovratna sredstva. Pritožnik se zaradi tehničnih težav ni mogel prijaviti prek sistema Komisije PRIAMOS. Namesto tega je svoj predlog predložila po elektronski pošti, na kar pa ni prejela odgovora.

Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in prosila Komisijo, naj odgovori. Komisija se je v repliki opravičila, ker ni odgovorila prej. Navedla je, da ne more sprejeti pritožnikove aplikacije za elektronsko pošto, ker je sistem pravilno deloval in Komisija ni mogla ugotoviti nobenih poskusov pritožnika, da bi predlog poslal prek programa PRIAMOS pred rokom.

Zadeva se je nanašala na domnevno nesposobnost Urada posebnega predstavnika Evropske unije (urad PPEU) na Kosovu, da kandidate za pripravništvo obvešča o korakih v postopku zaposlovanja. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in izrazila svoje stališče, da je „vljudno in vljudno potrditi prejem prijav in kandidate obvestiti o pomembnih korakih (kot je njihova izključitev iz postopka zaposlovanja), ki vplivajo na njihov napredek v postopku zaposlovanja.“ Urad PPEU je pojasnil, da ima zelo omejene vire in da lahko zato o izidu postopka obvesti le osebe z ožjega seznama. Vendar je navedla, da preučuje, kako izboljšati svojo komunikacijo z osebami, ki želijo biti pripravniki, na primer tako, da vse take osebe obvesti o upoštevnih fazah postopka, tako da ustrezne informacije objavi na svoji spletni strani. Varuhinja človekovih pravic je urad PPEU pozvala, naj poroča o izvajanju te rešitve.

Ta zadeva se je nanašala na domnevno nezakonito in/ali nepošteno odločitev delegacije EU v Armeniji, da prekine pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v zvezi s projektom, ki se izvaja v Armeniji in Jordaniji, v škodo pritožnika, italijanske nevladne organizacije, dejavne na področju razvojnega sodelovanja. Varuhinja človekovih pravic je po skrbni oceni vseh dejstev in argumentov sklenila, da je bila obrazložitev delegacije za sklep o odpovedi nepopolna. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala, naj Komisija v svoji nadzorni vlogi nad delegacijami EU pritožniku zagotovi celovitejšo razlago razlogov za zaključek projekta.

Komisija je v odgovor na predlog varuha človekovih pravic izjavila, da je delegacija pri odločanju o odpovedi pogodbe upoštevala vse pomembne dejavnike. Vendar je priznalo, da pojasnilo za odpoved nepovratnih sredstev morda ni bilo dovolj izčrpno. Zato je varuhu človekovih pravic posredovala dopis, ki ga je delegacija poslala pritožniku in v katerem je pojasnila vse dejavnike, ki jih je upoštevala pri svoji oceni.

Ne glede na to, da je pritožnica izrazila nezadovoljstvo z odgovorom Komisije na njen predlog za sporazumno rešitev, je varuhinja človekovih pravic menila, da je Komisija sprejela ukrepe za rešitev zadeve. Zato se je odločila, da zadevo zaključi.

Ta preiskava se je začela v okviru obiska evropske varuhinje človekovih pravic pri Evropskem inštitutu za enakost spolov. Obisk je bil del programa obiskov varuhinje človekovih pravic v agencijah EU, namenjenega širjenju dobre prakse med agencijami v njihovih odnosih z državljani. Varuhinja človekovih pravic je v okviru obiska preučila (i) začetne stike Inštituta z javnostjo, (ii) preglednost, dialog in odgovornost, (iii) zaposlovanje, (iv) razpise in pogodbe, (v) nasprotja interesov in (vi) prijavljanje nepravilnosti. Varuhinja človekovih pravic je inštitutu dala šest predlogov za izboljšanje uspešnosti na teh področjih. Odgovor inštituta EIGE je potrdil, da ukrepa, med drugim tako, da daje informacije o svojem delu na voljo v vseh uradnih jezikih EU in sprejema podrobnejše določbe v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti.

Ker je obisk varuhinje človekovih pravic nakazal, da bi moral inštitut storiti več za obravnavo in dejansko preprečevanje primerov nadlegovanja, je posebej spremljala to vprašanje in je bila spodbujena z odločnimi ukrepi, ki jih je inštitut sprejel v odgovor. Za spodbujanje nadaljnjega izboljševanja je varuhinja človekovih pravic med drugim predlagala, naj EIGE redno organizira usposabljanje na tem področju, ki je osrednjega pomena za delo inštituta.

Evropski varuh človekovih pravic je v okviru programa obiskov agencij EU 4. oktobra 2012 obiskal agencijo Frontex. V poročilu o obisku je bilo podanih več predlogov v zvezi z vprašanji, obravnavanimi med obiskom. Ta vprašanja so bila: (i) predpisi agencije Frontex o osebnem ravnanju in dobrem upravnem ravnanju; (ii) načela javnih storitev; (iii) preglednost, dialog in odgovornost (javni dostop do dokumentov); (iv) izbor in zaposlovanje; (v) navzkrižje interesov; (vi) žvižgaštvo; ter (vii) razpise in naročila. Varuhinja človekovih pravic je po nadaljnjih preiskavah ugotovila, da je agencija Frontex sprejela konstruktiven pristop in pokazala pripravljenost za izvajanje večine predlogov varuhinje človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je obžalovala, da se agencija Frontex ni strinjala s proaktivnim razkritjem imen članov izbirne komisije, vendar je ugotovila, da bo to vprašanje obravnavano v preiskavi na lastno pobudo, naslovljeni na vse agencije. Varuhinja človekovih pravic je podala še dve pripombi.

Prvič, pozdravil je dejstvo, da Frontex trenutno pregleduje sklep svojega upravnega odbora z dne 21. septembra 2006, ki določa praktično ureditev v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov. Agencijo Frontex je opozoril, da je treba v celoti izvajati določbe Uredbe 1049/2001 in zlasti, da bi moral njen register vključevati seznam dokumentov občutljive narave. Poleg tega je agencijo Frontex pozval, naj revidirani sklep do konca marca 2014 pošlje varuhu človekovih pravic. Drugič, varuhinja človekovih pravic je agencijo Frontex spodbudila, naj državljanom, ki obiščejo njeno spletišče, pomaga tako, da na domači strani zagotovi povezavo do Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

Namen programa obiskov varuhinje človekovih pravic v agencijah EU je zagotoviti, da spoštujejo načela dobrega upravljanja, kot so preglednost in visoki etični standardi. Varuhinja človekovih pravic je v okviru tega programa 14. junija 2012 obiskala Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Po obisku je ESRB poslal poročilo, v katerem je podal več predlogov.

Varuh človekovih pravic je v svojem poročilu pozval ESRB, naj izboljša svoje postopke za reševanje morebitnih navzkrižij interesov v zvezi s svojim osebjem. Poleg tega je predlagal, da bi moral ESRB postati preglednejši pri razširjanju informacij in obravnavi zahtev za dostop do dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je tudi predlagala, naj ESRB pri zaposlovanju svojega osebja zagotovi informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo kandidatom v razpisih prostih delovnih mest in dopisih o zavrnitvi prijav. Nazadnje je pozval ESRB, naj od ECB zahteva, da razmisli o preoblikovanju izjave v razdelku o zaposlovanju na svojem spletnem mestu, da bi bila prijaznejša do državljanov.

ESRB je 25. junija 2013 poslal akcijski načrt za nadaljnje ukrepanje. Varuh človekovih pravic je sklenil, da je ESRB sprejel ustrezne ukrepe za sprejetje večine njegovih predlogov. V zvezi s preostalimi vprašanji je ugotovil, da je ESRB sprejel ukrepe v pravi smeri za njihovo izvajanje. Zato je sklenil, da nadaljnje preiskave v zvezi z obravnavanimi vprašanji niso upravičene, in zaključil zadevo.

Varuh človekovih pravic je v okviru svojega programa obiskov agencij EU 19. julija 2012 obiskal Agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA). Po obisku je agenciji ENISA poslal poročilo, v katerem je predlagal naslednje: a) agencija ENISA bi se lahko bolj zavezala načelom iz Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (ECGAB), tako da bi državljanom Unije zagotovila povezavo do ECGAB na svojem spletnem mestu; b) agencija ENISA bi lahko razmislila o (i) vzpostavitvi namenske strani na svojem spletnem mestu, na kateri bi bila opredeljena pravila, ki se uporabljajo za zahteve za dostop do dokumentov in odgovorno kontaktno osebo, (ii) pripravi letnega poročila o obravnavi zahtev za dostop javnosti do dokumentov in (iii) vzpostavitvi javnega registra svojih dokumentov; c) ENISA bi lahko razmislila o tem, da bi v vseh 23 jezikih Pogodbe dala na voljo vsaj domačo stran svojega spletnega mesta ter informacije o svojih funkcijah in jezikovni politiki; Da bi se dodatno izboljšale informacije, ki se zagotavljajo kandidatom v postopkih izbora in zaposlovanja, bi lahko agencija ENISA kandidate obvestila o njihovi pravici do izpodbijanja neugodne odločitve; e) agencija ENISA bi lahko ponovno preučila svoje stališče glede razkritja imen članov izbirne komisije; f) ENISA bi lahko zagotovila, da so vsi njeni uslužbenci obveščeni o načelih javne službe za javne uslužbence EU in da bi lahko razmislila o tem, da bi načela javne službe objavila na svojem spletnem mestu; g) agencija ENISA bi lahko sprejela konkretne ukrepe v zvezi z vprašanji nasprotja interesov, določenimi v njeni ustanovni uredbi, da bi izpolnila svoje pravne obveznosti; h) ENISA bi lahko razmislila o tem, da bi zaposlene obvestila o možnosti, ki jo predvidevajo kadrovski predpisi, da najprej interno prijavijo morebiten obstoj nezakonite dejavnosti.

Agencija ENISA je 31. januarja 2013 poslala odgovor o nadaljnjem ukrepanju. Agencija ENISA je v svojem odgovoru opisala ukrepe, sprejete za izvajanje predlogov varuha človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic je sklenil, da je ENISA po obisku Agencije pokazala konstruktiven pristop in pripravljenost za izvajanje svojih predlogov. Ker se je ENISA pozitivno odzvala na njegove predloge, je varuhinja zaključila preiskavo.

Pritožnik je ločen od nekdanjega moža, ki je bil zaposlen kot začasni uslužbenec Evropske komisije v Luxembourgu. Pritožnik in njen bivši mož imata dva otroka, od katerih ima pritožnik skrbništvo. Komisija je pritožniku izplačala gospodinjski dodatek, otroški dodatek in dodatek za šolanje v imenu in za račun nekdanjega moža.

Leta 2008 je pritožnikov bivši mož obvestil Komisijo, da njegova bivša žena in njegovi otroci ne živijo več v Nemčiji, ampak so se pred več kot letom dni preselili v Bolgarijo. To je pomenilo, da je Komisija izplačala višje zneske družinskih dodatkov, kot jih je bilo treba izplačati, saj so bili dodatki geografsko ponderirani na podlagi življenjskih stroškov. Pritožnica je Komisijo obvestila, da tako kot njeni otroci še vedno prebiva v Nemčiji. Vendar institucija ni bila prepričana, da je tako, in je proti njej sprožila postopek izterjave domnevno preplačanih nadomestil.

Pritožnik se je obrnil na evropskega varuha človekovih pravic, ki je začel preiskavo. Med preiskavo je uradnik Komisije nekdanjemu možu nenamerno poslal elektronsko sporočilo z grozljivim in vulgarnim jezikom, ki ni bilo žaljivo le zanj, ampak tudi za pritožnika. Pritožnik je to vprašanje predložil varuhu človekovih pravic in odločil, da je treba očitno žalitev pritožnika vključiti v njegovo preiskavo.

Med preiskavami varuha človekovih pravic je Komisija priznala, da je napačno uporabila pravila v zvezi z izterjavo domnevno preplačanih družinskih dodatkov, kar zadeva pritožnika. Čeprav se je Komisija pritožniku opravičila za žaljivo elektronsko sporočilo, je varuhinja človekovih pravic menila, da njen odziv v obliki in vsebini ni bil sorazmeren z nepravilnostmi, do katerih je prišlo. Zato je na Komisijo naslovil osnutek priporočila. Poleg tega je varuh človekovih pravic opozoril na možnost, da bi lahko bila uporaba nesprejemljivega jezika v zadevnem elektronskem sporočilu znak širšega problema v službah Komisije.

Komisija je v svojem podrobnem mnenju predstavila dopis z opravičilom, ki ga je direktor zadevne službe poslal pritožniku, in mu ponudila plačilo 500 EUR za odškodnino pritožniku za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel. Poleg tega je Komisija organizirala vrsto notranjih usposabljanj, da bi poudarila pomen etike in kulture storitev za državljane EU. Čeprav se je pritožnik odločil, da ne bo sprejel ponudbe Komisije za nadomestilo njene moralne škode, je varuh človekovih pravic sklenil, da je Komisija sprejela ustrezne ukrepe posameznika in splošne narave za izvedbo njegovega osnutka priporočila.

Pritožnik je bil predmet preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). OLAF je podrobnosti o izidu svoje preiskave razkril tretji osebi, ki so bile objavljene v časopisnem članku v pritožnikovi državi. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je menil, da je razkritje v nasprotju s pravili EU o varstvu podatkov. Pritožnik je nato od urada OLAF zahteval, naj prizna nepravilnost pri razkritju osebnih podatkov in se za to opraviči.

Urad OLAF je to sprva zavrnil. Po preiskavi varuha človekovih pravic pa je pritožniku poslala pismo, v katerem je izrazila obžalovanje, da v njegovem primeru ni ravnala v skladu s pravili o varstvu podatkov, in se mu opravičila. Čeprav pritožnik z opravičilom ni bil zadovoljen, je varuh človekovih pravic menil, da je ugodil pritožnikovi zahtevi in tako sklenil, da ni razloga, da bi nadaljeval preiskavo pritožbe.