Spoštovani gospod X,

Varuh človekovih pravic je prejel pritožbo zoper Evropsko komisijo.

Pritožba se nanaša na to, kako je Komisija obravnavala pritožnikovo prošnjo za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s sestankom njenega predsednika, skupaj z italijanskim in nizozemskim predsednikom vlade ter predsednikom Tunizije 11. junija 2023. Na tem srečanju je predsednik Komisije kot „Ekipa Evropa“ napovedal pripravo celovitega svežnja s Tunizijo, ki bo temeljil na petih stebrih [1].

Pritožnik je 13. junija 2023 vložil zahtevo za dostop javnosti do:

• „vsi dokumenti, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o potovanju v Tunis z delegacijo, ki so jo sestavljali predsednik Evropske komisije ter italijanska in nizozemska predsednica vlade“; in
• „vso dokumentacijo, ki je privedla do napovedanega celovitega petstebrnega svežnja“.

V prvotnem odgovoru Komisije z dne 29. septembra 2023 je navedeno, da „po temeljitem iskanju, ki so ga opravile pristojne službe Evropske komisije, [...] Evropska komisija nima dokumentov, ki bi ustrezali opisu iz vaše prošnje“. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, je Komisijo pozval, naj ponovno preuči to odločitev in vloži potrdilno prošnjo. Ko Komisija ni odgovorila v zakonskem roku, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Odločili smo se, da začnemo preiskavo te pritožbe.

Kot prvi korak menimo, da bi bilo koristno načrtovati sestanek med Komisijo in preiskovalno skupino varuha človekovih pravic, na katerem bi lahko razpravljali o tem primeru.

Pritožnik je v potrdilni prošnji poudaril, da je za organizacijo obiska delegacije na visoki ravni potrebna intenzivna raven usklajevanja med državami članicami in Komisijo ter znotraj Komisije. Opozoril je tudi, da napovedani sveženj vključuje več področij politike in več sto milijonov evrov sredstev EU. Na podlagi tega je pritožnik sklenil, da ni verjetno, da bi bilo mogoče tak sveženj napovedati in se o njem pogajati s tretjo državo brez kakršne koli priprave, posvetovanja med službami ali posvetovanja z državami članicami.

Menimo, da je pritožnik predložil verodostojne argumente, ki nakazujejo, da morda obstajajo dokumenti, ki spadajo v obseg njegove zahteve za dostop javnosti in ki niso bili opredeljeni. Zato bi bilo koristno, če bi lahko predstavniki Komisije na sestanku pojasnili, kako in kje je Komisija iskala zahtevane dokumente.

Pritožnik je opozoril tudi na nekatere tehnične težave, s katerimi se je soočal na portalu EASE. Glede na pritožbo je portal EASE navedel, da je bil odgovor podan 29. septembra, pri čemer je bila zahteva zaključena, vendar pritožnik ni mogel dostopati do odgovora. Zato bi bilo koristno tudi, če bi predstavniki Komisije lahko preučili to tehnično vprašanje, da bi lahko o njem razpravljali tudi na sestanku.

Vljudno Vas prosimo, da se v vašem uradu obrnete na Alice Bernard, ki je pristojna za to poizvedbo, in se dogovorite o organizaciji sestanka pred koncem marca. Menimo, da bi bilo koristno, če bi ta sestanek lahko potekal v prostorih Komisije.

Poleg tega Vas vljudno prosimo, da nam Komisija pred sestankom predloži vse dokumente, za katere je v potrdilni fazi ugotovila, da spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve, po možnosti v elektronski obliki prek šifrirane elektronske pošte [2].

Sodišče ugotavlja, da se je podaljšani rok, v katerem mora Komisija izdati odgovor na pritožnikovo potrdilno prošnjo, iztekel 8. decembra 2023. Zato pozivamo Komisijo, naj, če tega v vmesnem času ni storila, pritožniku predloži potrdilni odgovor in mu do 29. marca 2024 pošlje kopijo tega odgovora.

S spoštovanjem,

Rosita Hickey
vodja preiskav

Strasbourg, 7. marec 2024

[1] https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/statement_23_3201

[2] Šifrirana e-poštna sporočila lahko pošljete v naš namenski poštni predal. Dokumenti, na katere se nanaša zahteva za dostop javnosti, bodo:

obravnavano zaupno, skupaj z vsem drugim gradivom, za katerega se Komisija odloči, da ga bo delila z nami in ki je označeno kot zaupno.

Tovrstni dokumenti bodo obdelani in shranjeni v skladu s temi zaupnimi kipi in bodo izbrisani iz

Dosjeji varuhinje človekovih pravic kmalu po koncu preiskave.