PRITOŽBA: 935/2018/EA

Naslov zadeve: Obravnava prošenj za dostop do dokumentov operacije EUNAVFOR MED Sophia

Datum: Torek, 2. oktober 2018

Fizična lokacija: Evropska služba za zunanje delovanje, Bruselj

Evropski varuh človekovih pravic, ki ga zastopa:

Fergal O’Regan Anthony, vodja preiskovalne enote 2

Elpida Apostolidou, enota za strateške preiskave

Maximillian Kemp, praktikant, oddelek za strateške preiskave

Evropska služba za zunanje delovanje, ki jo zastopa:

7 oseb

1. Namen sestanka, uvod in postopkovne informacije

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je predstavila in predstavila namen preiskave pritožbe 935/2018/EA, ki je preučiti obravnavo prošenj za dostop do dokumentov operacije EUNAVFOR MED Sophia[1] (v nadaljnjem besedilu: operacija Sophia).

 Varuhinja človekovih pravic je preiskavo začela z dopisom, ki je vseboval sklop vprašanj in v katerem je zahtevala, naj se organizira sestanek med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in njenimi predstavniki, da bi razpravljali o zadevnih vprašanjih. Ta vprašanja so se nanašala na pravni status operacije Sophia ter na to, kako ESZD in operacija Sophia obravnavata prošnje za dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanjo. [2] 

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je pojasnila tudi mandat in preiskovalna pooblastila varuhinje človekovih pravic. Dodali so, da bo varuhinja človekovih pravic na podlagi danih odgovorov določila svoj naslednji korak v tej preiskavi. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je predstavnike ESZD obvestila tudi, da lahko varuhinja človekovih pravic poročilo o sestanku pošlje pritožniku v pripombe in da ga bo objavila na svojem spletnem mestu, da bi ga lahko prebrali vsi zainteresirani.

2. Izmenjane informacije

Razprava je potekala na podlagi vprašanj, poslanih v dopisu varuhinje človekovih pravic o začetku preiskave.

1) ESZD je pritožniku povedala, da je operacija Sophia ločen in neodvisen subjekt, ki mu je Svet podelil pravno sposobnost. Na kakšni podlagi Evropska služba za zunanje delovanje navaja to trditev?

ESZD je predložila naslednji odgovor[3]:

Svet na podlagi členov 42(4) in 43(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) vzpostavlja tri vrste misij in operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP):

civilne misije so na strateški ravni pod poveljstvom civilnega poveljnika operacije, na operativni ravni pa pod vodstvom misije;

(ii) vojaške operacije z izvršilnimi pooblastili so na strateški ravni pod poveljstvom operacije (nahajajo se v posebnem operativnem štabu v Rimu za operacijo Sophia, Northwood za operacijo Atalanta, SHAPE – v Monsu – za operacijo Althea) in na operativni ravni pod poveljstvom sil na območju operacije;

iii) vojaške misije brez izvršilnih pooblastil so na strateški ravni pod poveljstvom poveljnika misije in na operativni ravni pod poveljstvom sil misije.

V sklepih Sveta o vzpostavitvi civilnih misij v okviru SVOP[4] je določeno, da lahko te misije naročajo storitve in blago, sklepajo pogodbe in upravne dogovore, zaposlujejo osebje, vodijo bančne račune, pridobivajo sredstva in razpolagajo z njimi ter poravnajo svoje obveznosti in so lahko stranke v sodnih postopkih, kot je potrebno za izvajanje takih sklepov.

Operacija Sophia je bila vzpostavljena s Sklepom Sveta (SZVP) 2015/778.[5] Tako kot druge vojaške misije in operacije ima tudi operacija Sophia pravno sposobnost, potrebno za opravljanje svojih nalog: npr. na podlagi prenosa mehanizma ATHENA[6] je poveljnik operacije odredbodajalec za proračun, namenjen operaciji, in izvršuje odobritve v zvezi z odhodki za skupne operativne stroške. Posebni odbor ATHENA lahko operativni štab operacije pooblasti za sklepanje in oddajo naročil za logistične in druge storitve[7].

Misije in operacije SVOP, vzpostavljene s posebnimi sklepi Sveta, so operativni ukrepi Unije, ki so ločeni in neodvisni od ESZD. Člen 1(4) Sklepa 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju ESZD, ki ga je Svet sprejel na podlagi člena 27(3) PEU, določa, da „ESZD sestavljajo centralna uprava ter delegacije Unije v tretjih državah in pri mednarodnih organizacijah“. Misije in operacije SVOP so ločene od ESZD. Niso del tega.

V skladu s členom 6(1) Sklepa Sveta (SZVP) 2015/778 je namreč v pristojnosti Sveta in visokega predstavnika, da Politični in varnostni odbor izvaja politični nadzor in strateško vodi operacijo Sophia v skladu s členom 38, drugi pododstavek, PEU. ESZD podpira visokega predstavnika pri izpolnjevanju te naloge. Vendar je ta naloga politične narave in se ne nanaša na izvajanje misij in operacij SVOP, vključno z upravljanjem.

Vendar izvajanje misij in operacij SVOP ni pod neposredno pristojnostjo visokega predstavnika. Struktura poveljevanja za civilne misije ter vojaške misije in operacije je odgovorna za usklajevanje vseh zadev v zvezi z njihovo podporo, vključno z njihovo upravo. Visoki predstavnik ni del strukture poveljevanja za misije in operacije SVOP. Poveljniki civilnih misij ter vojaških misij in operacij so odgovorni za izvajanje teh misij in operacij. Poročajo Svetu, ki je vzpostavil te misije in operacije ter določil njihove mandate.

ESZD v skladu s členom 27(3) PEU pomaga visokemu predstavniku, zlasti pri načrtovanju misij in operacij SVOP ter pri smernicah, ki jih zagotavlja Svetu za izvajanje sklepov Sveta o takih misijah in operacijah.

Člen 4(3), točka (a), tretja alinea, Sklepa Sveta o ustanovitvi ESZD zato določa, da ESZD vključuje direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje (CMPD), civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), Vojaški štab Evropske unije (VŠEU) in situacijski center Evropske unije (SITCEN, danes INTCEN), ki pomagajo visokemu predstavniku. V tem okviru je bila od junija 2017 v okviru VŠEU vzpostavljena vojaška zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij (v nadaljnjem besedilu: MPCC), ki je na strateški ravni odgovorna za operativno načrtovanje in izvajanje vojaških misij brez izvršilnih pooblastil.

Vsakič, ko Svet sklene vzpostaviti civilno misijo ali vojaško misijo brez izvršilnih pooblastil, sta direktor CPCC in direktor MPCC imenovana za poveljnika civilne operacije oziroma poveljnika misije za vojaško misijo. Ta dvojni položaj ne spreminja dejstva, da so misije in operacije SVOP subjekti, ki so ločeni in neodvisni od ESZD. Za vojaške operacije z izvršilnimi pooblastili je poveljnik operacije ločen subjekt, ki ga Svet imenuje za vsak primer posebej.

2) Ali je po mnenju ESZD operacija Sophia organ EU v smislu člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju: PDEU)?

ESZD je predložila naslednji odgovor:

Primarno pravo EU se pri celovitem opisu subjektov EU, za katere se uporabljajo določbe Pogodb, ne nanaša na „institucije, organe, misije,urade in agencije“, temveč le na „institucije, organe, urade in agencije“. To velja za člen 15 PDEU o pravici dostopa do dokumentov, pa tudi na primer za člen 16 PDEU o varstvu osebnih podatkov ali člen 298(1) PDEU o neodvisni evropski upravi.

To velja tudi za člene 127(4), 130 in 282(3) PDEU o Evropski centralni banki, člena 263(4) in 267(b) PDEU o pristojnosti Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), člen 325(1) PDEU o boju proti goljufijam in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom EU, več določb Protokola 4 o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, člen 9 Protokola 36 o prehodni ureditvi ter člen 41, člen 51(1) in člen 52(5) Listine, ki obravnavajo pravico do dobrega upravljanja, področje uporabe ter področje uporabe in razlago pravic in načel.

V zvezi s členom 263 PDEU o pristojnosti Sodišča Evropske unije je treba opozoriti, da je v sklepu predsednika Splošnega sodišča v zadevi T-271/10 R (v zvezi s Policijsko misijo EU v Bosni in Hercegovini (v nadaljnjem besedilu: EUPM)) navedeno, da je „EUPM ‚misija‘, tj. preprosta dejavnost“ in da „EUPMzato ni mogoče opredeliti kot organ, urad ali agencijo za namene prvega in četrtega odstavka člena 263 PDEU [o pristojnosti Sodišča Evropske unije]“.[8] To je tudi v skladu s terminologijo iz člena 38(2) in (3) PEU (vloga Političnega in varnostnega odbora v zvezi z misijami), ki se nanaša na „operacijekriznega upravljanja“.

V okviru člena 263 PDEU je enako pomembna sodba Sodišča v zadevi C-439/13 P (Elitaliana SpA proti Eulex Kosovo)[9], zlasti odstavka 58 in 59:

„58. Iz zgornjih preudarkov je razvidno, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da misije Eulex Kosovo ni mogoče šteti za pravno osebo, ker je bil v Skupnem ukrepu 2008/124 ta subjekt opredeljen kot misija in ker je bila misija na političnem in strateškem področju pod pristojnostjo in nadzorom Sveta in VP, medtem ko je vodja misije na proračunskem in finančnem področju svoje pristojnosti izvajal pod nadzorom in pristojnostjo Komisije.

59. Zato Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je v točki 26 izpodbijanega sklepa presodilo, da misija Eulex Kosovo ni pravna oseba in da v njej ni določeno, da je stranka v postopku pred sodišči Unije. Splošno sodišče je na tej podlagi pravilno ugotovilo, da je misija Eulex Kosovo časovno omejena misija, ki ne more biti „organ, urad ali agencija“ v smislu člena 263, prvi odstavek,PDEU .

Sklepi Sveta o vzpostavitvi civilnih misij SVOP vsebujejo določbo, v skladu s katero lahko vsaka misija naroča storitve in blago, sklepa pogodbe in upravne dogovore, zaposluje osebje, vodi bančne račune, pridobiva sredstva in z njimi razpolaga, izpolnjuje svoje sposobnosti in je lahko stranka v sodnem postopku, kot je potrebno za izvajanje sklepa o ustanovitvi misije. Taka določba misijam ne zagotavlja pravne osebnosti (v nasprotju s sklepi Sveta o ustanovitvi treh agencij Unije na področju SZVP, tj. EDA, SATCEN in ISS), temveč le omejeno funkcionalno pravno sposobnost. Za vojaške misije in operacije se ta zmogljivost zagotavlja prek mehanizma Athena (Athena je mehanizem, ki se uporablja za financiranje skupnih stroškov, povezanih z vojaškimi operacijami EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU (SVOP)). Odpoved službenih potovanj, ki imajo funkcionalno pravno sposobnost, ne povzroči, da se preoblikujejo v organe, urade ali agencije v smislu prava EU.

Podobno sekundarna zakonodaja EU v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, vključno z Uredbo 45/2001, dosledno razlikuje med institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na eni strani ter misijami in operacijami EU v okviru SVOP na drugi strani. Uredba, ki bo nasledila Uredbo 45/2001 in jo bosta v kratkem sprejela Svet in Parlament, se bo uporabljala za vse institucije, organe, urade in agencije EU. Ne bo se uporabljala za obdelavo osebnih podatkov v misijah in operacijah SVOP.

Zakonodajalec EU se je le v zelo posebnem okviru uredbe o Europolu[10] iz operativnih razlogov odločil, da se bo pri odnosih Europola z drugimi ustreznimi subjekti EU skliceval na "institucije,organe, misije, urade in agencije EU": to dokazuje, da v vseh drugih primerih, ko „misije“niso izrecno navedene v primarni ali sekundarni zakonodaji, take misije (in operacije SVOP) ne spadajo na področje uporabe ustreznih določb Pogodbe ali sekundarne zakonodaje. V okviru Europola se člen 2 navedene uredbe nanaša le na misije SVOP „zanamene te uredbe“(kot je navedeno v uvodu tega člena), kar pomeni, da je področje uporabe te določbe omejeno na izvajanje te uredbe.

Glede na navedeno je jasno, da misije in operacije SVOP (vključno z operacijo Sophia) niso organi EU v smislu člena 15 PDEU.

3) ESZD je pritožnika obvestila, da bi po navedbah pravne službe operacije Sophia ta lahko sprejemala in obravnavala prošnje za dostop do dokumentov, ki so ji poslani neposredno. Vendar je operacija Sophia pritožniku povedala, da ni odgovorna za prošnje za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001. Ali lahko ESZD pojasni to točko?

Predstavnik ESZD je navedel, da je ESZD pritožnika dejansko napotila na operacijo Sophia v zvezi z nekaterimi dokumenti, ki jih ESZD ni imela in jih zato ni mogla razkriti na podlagi Uredbe št. 1049/2001.

Vendar je bilo pojasnjeno, da ESZD pri tem ni navedla, da bodo zahteve za dostop, naslovljene na operacijo Sophia, obravnavane v okviru Uredbe št. 1049/2001. To torej pojasnjuje odgovor operacije Sophia na pritožnikove zahteve, saj je pritožnik navedel, da svoje zahteve naslavlja na operacijo Sophia v skladu z Uredbo št. 1049/2001.

4) Ali obstaja politika o tem, kako operacija Sophia obravnava prošnje za dostop do dokumentov?

Predstavnik ESZD je izjavil, da bi bilo treba to vprašanje nasloviti neposredno nanj, saj je operacija Sophia ločen subjekt.

Kljub temu je bilo dodano, da je ESZD pozvala k sestanku z operacijo Sophia, da bi se seznanila s tem, kako operacija obravnava prošnje za dostop do dokumentov. V tem okviru je operacija Sophia ESZD obvestila, da razvija politiko obravnavanja prošenj za dostop. Operacija Sophia je zlasti opredelila svojega uradnega govorca kot osebo, na katero bi bilo treba nasloviti ali posredovati take zahteve.

5) Ali obstaja politika o tem, kako ESZD obravnava prošnje za dostop do dokumentov, ki jih hrani operacija Sophia ali podobne operacije SVOP in/ali so povezani z njo?

ESZD za zahteve v zvezi z vojaškimi operacijami uporablja enaka pravila in prakse kot za druge zahteve, ki jih prejme za dostop do dokumentov, ki jih hrani. Delovne metode temeljijo na Uredbi 1049/2001 in izvedbenem sklepu ESZD, PROC HR (2011) 012 o pravilih glede dostopa do dokumentov.

V operativnem smislu je mogoče notranje delovne postopke opisati na naslednji način:

1. Sprejem in dodelitev: ESZD ob prejemu prošnje za dostop do dokumentov prosilcu pošlje potrdilo o prejemu in prošnjo evidentira v podatkovni zbirki o dostopu do dokumentov. Skupina za preglednost zahtevo dodeli ustreznim oddelkom ESZD, ki v primeru vojaških operacij običajno zadevajo različne oddelke znotraj ESZD, vključno z geografskim oddelkom. Zahteve v zvezi z operacijo Sophia se na primer pogosto nanašajo na Libijo in opravi se posvetovanje z geografskim uradom, odgovornim za to državo (upoštevati je treba, da lahko skupina daje navodila le oddelkom, ki so del ESZD, in ne na primer sami operaciji ali predsedniku Vojaškega odbora EU, ki mu poročajo o vojaških operacijah).

2. Identifikacija: Zadevni oddelki ESZD so pozvani, naj preverijo, ali imajo (imajo) zahtevani dokument, vključno s tem, ali so bili vključeni v korespondenco ali kopijo dokumenta. ESZD išče tudi v podatkovni zbirki ESZD za upravljanje dokumentov, ARES in javnem registru e-ESZD.

3. Pregled: Če so dokumenti opredeljeni, mora oddelek, ki ima dostop do njih, preučiti vsak dokument posebej, da preveri, ali se lahko v celoti ali delno objavi:

a. Če se pri pregledu ugotovi, da je dokument javen ali da se lahko objavi, oddelek o tem obvesti skupino za preglednost.

b. Če se na podlagi preučitve ugotovi, da se uporablja ena ali več izjem iz člena 4 Uredbe 1049/2001, pri čemer se dostop do dokumenta v celoti ali delno zavrne, mora oddelek skupini za preglednost predložiti besedilo, v katerem pojasni vsebino dokumenta in utemelji, kaj bi lahko povzročilo „škodo“ javnemu razkritju in katere izjeme iz Uredbe se uporabljajo za dokument ali njegove redigirane dele.

4. Posvetovanje s tretjimi osebami: Če dokument izvira iz operacije ali druge tretje osebe, se opravi posvetovanje v skladu s členom 4(4) Uredbe 1049/2001, razen če je bilo na podlagi preučitve ugotovljeno, da je jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne. V primeru posvetovanj s tretjimi stranmi z operacijo Sophia je ESZD običajno prejela odgovor operacije v 2–3 delovnih dneh. Operacija se je strinjala, da lahko ESZD v celoti objavi svoj dokument, ali pa je ESZD predložila utemeljitve, zakaj operacija kot stran, s katero je bilo opravljeno posvetovanje, ne podpira razkritja.

5. Odgovor: Ko bodo informacije prejete od vseh zadevnih oddelkov ESZD, bo pripravljen osnutek odgovora prosilcu:

a. Če ESZD dokumenta nima, prosilca obvesti, da zahtevanega dokumenta nima, in pojasni, da operacija sama ni del ESZD.

b. Če se pri pregledu ugotovi, da ESZD hrani dokument in da se lahko objavi, skupina za preglednost dokument pošlje prosilcu. Če je dokument zaupen, se pred njegovo objavo oceni možnost preklica stopnje tajnosti. Objavljeni dokumenti so takrat označeni tudi kot javni dokumenti v registru e-ESZD, kjer so na voljo širši javnosti.

c. V primeru negativnih odgovorov ali če se lahko odobri le delni dostop, oddelek za pravne zadeve osnutek predloži v potrditev, preden ga odobri vodja oddelka za parlamentarne zadeve. Če je bil dostop zavrnjen, bodo prosilci v odgovoru obveščeni o svoji pravici, da zahtevajo ponovno preučitev odločitve s predložitvijo potrdilne prošnje ESZD v 15 delovnih dneh. (O potrdilnih prošnjah odloča direktor za proračun in upravo ESZD. V primeru negativnega odgovora na potrdilno prošnjo bo ESZD državljana obvestila o njegovi pravici do sprožitve sodnega postopka proti ESZD ali vložitve pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic.)

6. Vsi poslani odgovori se evidentirajo v podatkovni zbirki ATD in ARES.

6) Ali je ESZD prejela prošnje za dostop do dokumentov, ki jih hranijo druge operacije SVOP in/ali so povezani z njimi? Če je tako, kako jih je obravnavala?

ESZD vsako leto prejme približno 160–180 začetnih prošenj za dostop do dokumentov, od katerih se nekatere nanašajo na operacije SVOP.

Na primer, 10 od 168 začetnih zahtev se je nanašalo na vojaške operacije v letu 2017. Informacije o danem odgovoru so povzete v preglednici 1 v Prilogi. Kar zadeva operativno ravnanje, se za vojaške operacije uporabljajo standardni notranji postopki, kot so opisani zgoraj.

Natančno število prejetih začetnih prošenj v zvezi s civilnimi misijami SVOP in danih odgovorov je povzeto v razpredelnici 2 v Prilogi. Pri civilnih misijah prakso notranjega dodeljevanja in identifikacije olajšuje dejstvo, da mora biti v večini primerov vključen le en direktorat ESZD (CPCC). V nekaterih primerih pa bo vzpostavljen stik tudi z geografskim uradom, če se zahtevani dokument nanaša na določeno državo.

Predstavnik ESZD je med sejo dodal, da je razmeroma redko, da ESZD v takih primerih ne hrani zahtevanih dokumentov.

3. Zaključek sestanka

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic in predstavniki ESZD so se strinjali, da bo ESZD vprašanja (1) in (2), ki se nanašajo na zapletena pravna vprašanja, obravnavala v obliki pisnega odgovora.

Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je zahvalila za dobro sodelovanje sodelujočih in prisotnih predstavnikov ESZD. Sestanek se je nato končal.

ESZD je nato varuhinji človekovih pravic predložila podroben pisni odgovor na vprašanji 1 in 2, kot je bilo dogovorjeno na sestanku. ESZD je predložila tudi pisni odgovor na dejanska vprašanja (5) in (6). Za pripravo tega poročila je bil uporabljen pisni prispevek ESZD.

Bruselj, 28. november 2018

 

Fergal O’Regan Anthony Elpida Apostolidou

Vodja enote za preiskave 2 Enota za strateške preiskave

 

Priloge:

Razpredelnica 1: Število prošenj za dostop do dokumentov, ki jih je ESZD prejela v zvezi z vojaškimi operacijami SVOP

 

 

Razpredelnica 2: Število prošenj za dostop do dokumentov, ki jih je ESZD prejela v zvezi s civilnimi misijami SVOP

 

 

[1] Temeljni mandat operacije Sophia je sistematično odkrivanje, zajemanje in odstranjevanje plovil ter omogočanje sredstev, ki jih uporabljajo tihotapci migrantov ali trgovci z ljudmi ali za katera se sumi, da jih uporabljajo tihotapci migrantov ali trgovci z ljudmi, da bi prispevali k širšim prizadevanjem EU za razbitje poslovnega modela mrež za tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi v južnem delu osrednjega Sredozemlja ter preprečili nadaljnje izgube življenj na morju. https://www.operationsophia.eu/

[2] Pismo varuhinje človekovih pravic o začetku preiskave je na voljo na: https://www.ombudsman.europa.eu/en/correspondence/en/100081

[3] ESZD je po sestanku v obliki pisnega odgovora odgovorila na vprašanja 1, 2, 5 in 6. Pisni odgovor je bil zato uporabljen za pripravo poročila o sestanku.

[4] Glej na primer člen 13 Sklepa Sveta (SZVP) 2017/1869 z dne 16. oktobra 2017 o svetovalni misiji Evropske unije v podporo reformi varnostnega sektorja v Iraku (EUAM Iraq) (UL L 266, 17.10.2017, str. 12).

[5] Sklep Sveta (SZVP) 2015/778 z dne 18. maja 2015 o vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (operacija EUNAVFOR MED SOPHIA), UL L 122, 19. 5. 2015, str. 31.

[6] Člen 8 Sklepa Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP (UL L 84, 28.3.2015, str. 39).

[7] OPLAN za operacijo SOPHIA, str. 39.

[8] Sklep predsednika Splošnega sodišča z dne 22. julija 2010 v zadevi T-271/10 R, H proti Svetu in Komisiji, točke 19–20.

[9] Sodba Sodišča z dne 12. novembra 2015 v zadevi C-493/13 P, Elitaliana SpA proti Eulex Kosovo.

[10] Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).