- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Pismo Evropski komisiji s prošnjo za mnenje v preiskavi evropske varuhinje človekovih pravic na lastno pobudo OI/10/2014/MMN o preglednosti in udeležbi javnosti v zvezi s pogajanji o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP)
Korespondenca - Datum Torek | 29 julij 2014
Primer OI/10/2014/RA - Preiskava uvedena dne Torek | 29 julij 2014 - Odločba z dne Torek | 06 januar 2015 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Nadaljna preiskava ni utemeljena ) - Država Francija
|
José Manuel Barroso predsednica Evropska komisija BE-1049 Bruselj |
Strasbourg, 29. julija 2014
V zvezi z: Preiskava na lastno pobudo OI/10/2014/MMN o preglednosti in udeležbi javnosti v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) – Evropska komisija
Spoštovani gospod predsednik,
Pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), ki trenutno potekajo, so v velikem javnem interesu, saj lahko vplivajo na življenje državljanov. Kot evropska varuhinja človekovih pravic me še posebej skrbi, v kolikšni meri lahko javnost spremlja napredek teh pogovorov in prispeva k oblikovanju njihovega izida.
Zavedam se, da si je Komisija v skladu s predlogi Evropskega parlamenta resnično prizadevala za povečanje preglednosti pogajalskega procesa o TTIP in spodbujanje udeležbe javnosti. Ne glede na ta prizadevanja vem, da so organizacije civilne družbe nedavno pisale Komisiji o domnevnem pomanjkanju preglednosti v zvezi s TTIP [1]. Nekatere od teh organizacij so pri Komisiji vložile tudi prošnje za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov [2]. Pregled nekaterih odgovorov Komisije prek www.asktheeu.org potrjuje, da si Komisija prizadeva biti koristna in konstruktivna.
Komisija je v odgovor na zahteve pripravila sezname ustreznih sestankov in objavila številne dokumente. Hkrati se zdi, da se Komisija srečuje z velikimi zamudami pri odgovarjanju na številne in obsežne zahteve za dostop javnosti do dokumentov v zvezi s TTIP. Izraženi so bili tudi pomisleki v zvezi s privilegiranim dostopom za nekatere zunanje zainteresirane strani [3] in v zvezi z nepooblaščenim razkritjem dokumentov v nekaterih primerih.
Čeprav sem še vedno pripravljen obravnavati vse pritožbe, ki bi mi bile predložene v zvezi s temi vprašanji, zlasti v zvezi s posebnimi zavrnitvami dostopa do dokumentov in zamudami, sem menil, da bi bilo koristno, da bi tako za Komisijo kot za državljane sodeloval v dialogu o tej zadevi s Komisijo prek preiskave na lastno pobudo. Z iskanjem rešitev za vrsto praktičnih vprašanj lahko spodbujamo učinkovito in uspešno upravljanje ter tako zmanjšamo potrebo po posameznih zahtevah in pritožbah Komisiji in varuhu človekovih pravic. Poleg tega bi lahko proaktiven pristop k preglednosti povečal možnosti za uspeh pogajalskega procesa o TTIP s povečanjem njegove legitimnosti v očeh državljanov.
Glede na navedeno bi bil hvaležen, če bi mi Komisija lahko predstavila svoja stališča o naslednjem:
1. Kaj se je Komisija naučila iz zahtev za dostop do dokumentov, ki jih je doslej obravnavala v zvezi s TTIP? V zvezi s tem predlagam naslednje:
(i) Komisija bi lahko razmislila o tem, da bi na svoji spletni strani objavila številne dokumente, ki jih je zdaj objavila v odgovor na zahteve za dostop do dokumentov, ki jih je obravnavala v zvezi s TTIP [4].
(ii) Komisija bi lahko za preostanek pogajanj in kolikor je to mogoče razmislila o vzpostavitvi javnega registra dokumentov TTIP, ki jih hrani, v skladu s členom 11 Uredbe 1049/2001. Tak register bi lahko po možnosti vseboval povezavo do dejanskega dokumenta, s čimer bi se v celoti izkoristila možnost proaktivnega dajanja dokumentov na voljo. Čeprav lahko Komisija v skladu s sodno prakso v tej fazi pogajanj upravičeno zavrne dostop do številnih dokumentov, bi morala biti javnost, da bi bila njena temeljna pravica dostopa javnosti do dokumentov učinkovita, sposobna vedeti, kateri dokumenti obstajajo. Prav tako bi lahko vzbudili upanje, da bi tak pristop prosilce spodbudil k vložitvi bolj ciljno usmerjenih zahtev za dostop do dokumentov namesto obsežnih in obsežnih zahtev, ki jih trenutno vlagajo. V interesu dobrega upravljanja bi bilo, da Komisija vodi tak register, namesto da se na vsako zahtevo odzove tako, da poskuša identificirati zadevne dokumente.
Če Komisija predvidi praktične ovire pri vzpostavitvi takega registra, bi bilo koristno, če bi jih lahko opredelila.
(iii) Komisija bi lahko razmislila o tem, da bi tretje osebe, kot so poslovne organizacije in interesne skupine, ki ji pošiljajo dokumente v zvezi s TTIP, pozvala, naj predložijo tudi nezaupne različice teh dokumentov, ki bi lahko bile javno dostopne. Javnost bi tako lahko takoj dostopala do takih nezaupnih različic, ne glede na pravico zahtevati dostop javnosti do celotne različice.
2. Ali lahko Komisija pojasni, ali ima politiko selektivne izmenjave nekaterih pogajalskih dokumentov s privilegiranimi zainteresiranimi stranmi [5] – poleg formalne svetovalne skupine za TTIP – za katere meni, da lahko sodelujejo pri oblikovanju pogajalskega stališča EU o nekaterih temah?[6] V zvezi s tem bi navedel naslednje pripombe:
(i) Komisija bi lahko za preostanek pogajanj in kolikor je mogoče razmislila o pripravi in objavi spletnih seznamov sestankov, ki jih organizira z zainteresiranimi stranmi v zvezi s TTIP, ter povezanih dokumentov [7].
(ii) Komisija bi lahko razmislila o okrepitvi ukrepov, ki jih je sprejela za učinkovito zagotovitev, da se zaupni dokumenti TTIP, ki se ne bi smeli objaviti, dejansko ne razkrijejo nobeni tretji osebi. Seznanjen(-a) sem z dopisom Komisije z dne 5. julija 2013 [8], v katerem opisuje vrsto ustreznih ukrepov. Ali lahko Komisija pojasni dosedanje izkušnje pri uporabi teh ukrepov in ali glede na te izkušnje razmišlja o dodatnih ukrepih?
Nedavna izjava komisarja De Guchta, da je pripravljen razmisliti o "posebnih zamislih o tem, kako lahko še izboljšamo preglednost", mi daje razlog za prepričanje, da bo Komisija pripravljena sodelovati z varuhom človekovih pravic na tem pomembnem področju. Hvaležen bi vam bil, če bi mnenje Komisije o tej zadevi podali čim prej, najpozneje pa do 31. oktobra 2014. Opozarjamo vas, da bo to mnenje objavljeno na moji spletni strani in da bom morda razmislil o tem, da bi zainteresiranim tretjim osebam omogočil, da podajo pripombe.
Če vaše službe potrebujejo dodatne informacije v zvezi s to preiskavo na lastno pobudo, se lahko brez oklevanja obrnete na g. Martína Martineza Navarra (tel. +33 3 88 17 24 01), pravnega uradnika, odgovornega za to zadevo.
Na koncu sem danes na Svet naslovil tudi preiskavo na lastno pobudo v zvezi s TTIP. V vednost Komisiji je priložen izvod mojega pisma Svetu.
Tvoja iskreno.
Emily O'Reilly
cc: Uwe Corsepius, generalni sekretar Sveta EU
Ograjen prostor: Kopija pisma varuhinje človekovih pravic Svetu v preiskavi na lastno pobudo OI/11/2014/MMN
[1] http://www.foeeurope.org/sites/default/files/foee_ttip-civil-society-transparency-call190514.pdf
[2] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331).
[3] Varuhinja človekovih pravic tu ne omenja institucionalnih deležnikov, kot sta Svet in Parlament.
[4] Številni od teh dokumentov so na voljo na spletni strani www.asktheeu.org, vendar bi bilo koristno, če bi jih Komisija objavila v natančno opredeljenih kategorijah na svojem spletišču.
[5] Varuhinja človekovih pravic tu ne omenja institucionalnih deležnikov, kot sta Svet in Parlament.
[6] Varuhinja človekovih pravic je v sklepu v zvezi z dostopom javnosti do notranjih dokumentov Komisije ugotovila, da obstaja tveganje, da imajo "notranji uporabniki" s podrobnim znanjem in stiki privilegiran dostop do nekaterih dokumentov, medtem ko je širši javnosti, ki se lahko sklicuje le na svojo temeljno pravico dostopa javnosti do dokumentov, odvzet enak privilegij. Varuhinja človekovih pravic je težko razumela, kako je mogoče v takih okoliščinah zaščititi in spodbujati splošni interes. Glej odstavek 23 sklepa varuha človekovih pravic v zadevi 2232/2011/FOR, ki je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/decision.faces/en/54453/html.bookmark
[7] Glej po analogiji dopis varuhinje človekovih pravic Komisiji o začetku preiskave v zadevi 852/2014/LP. Opozoriti je treba, da tak seznam sicer obstaja v zvezi s srečanji v okviru formalnega dialoga s civilno družbo, ne obstaja pa v zvezi z drugimi srečanji z zainteresiranimi stranmi v zvezi s to zadevo. Da bi se izognili dvomom, ta predlog ne zajema sestankov z drugimi institucijami EU.