03-03-2004


SPLOŠNO

Komisija je dala veliko prednost prizadevanju za enake možnosti za invalide in si je posebej prizadevala, da bi preprečila diskriminacijo v odnosih med Komisijo in invalidi, ne glede na to, ali so državljani ali uslužbenci. Komisija priznava, da je treba storiti še več za spodbujanje pravic invalidov do polnega sodelovanja v vseh vidikih družbe, in si bo še naprej prizadevala za pozitivne spremembe na tem področju, zlasti za povečanje deleža invalidov, ki delajo v Komisiji.

Komisija je v zadnjih letih sprejela številne pobude, da bi zagotovila uresničevanje načela enakih možnosti za svoje invalidno osebje in tiste, ki želijo sodelovati v postopku zaposlovanja. Te pobude vključujejo zakonodajne in nezakonodajne predloge.

Zakonodajni predlogi se nanašajo na spremembo kadrovskih predpisov, kar je zapleten in dolgotrajen proces, ki se bliža koncu. Nezakonodajni predlogi vključujejo zagotavljanje posebnih zmogljivosti na razpisih za zaposlovanje, kadar to zahtevajo invalidi, sprejetje novega kodeksa dobre prakse za zaposlovanje invalidov in zagotovitev nekaterih političnih dokumentov v različicah v Braillovi pisavi.

Cilj Komisije je invalidom olajšati postopek zaposlovanja in tistim, ki že delajo v Komisiji, pa tudi tistim, ki postanejo invalidi, medtem ko so zaposleni, omogočiti prilagojene ureditve dela, kjer je to potrebno, in slediti poklicni poti po enakih standardih kot vsi drugi uradniki.

V zvezi z dvema posebnima vprašanjema varuha človekovih pravic glede:

• ukrepe, ki jih je Komisija sprejela ali jih namerava sprejeti za zagotovitev, da invalidi v odnosih z institucijami niso diskriminirani, in
• časovni razpored njihovega sprejetja.

Komisija odgovarja:

A. Sprejeti ukrepi

Kadrovski predpisi

1. Prepoved diskriminacije na podlagi invalidnosti

V procesu reforme je Komisija pripravila spremembe kadrovskih predpisov, ki razširjajo njihovo področje uporabe, da bi se priznali vsi diskriminatorni razlogi iz člena 13 Amsterdamske pogodbe. To vključuje jasno pravno izjavo, da je prepovedana vsakršna diskriminacija, med drugim na podlagi invalidnosti (novi člen 1d 1).

2. Opredelitev invalidnosti

Predlagana zakonodaja, ki naj bi jo Svet sprejel pred 1. majem 2004, vsebuje tudi opredelitev "invalidnosti" in nalaga organom za imenovanja odgovornost, da pozitivno odgovorijo na vse razumne zahteve osebja po posebnih ugodnostih in prilagoditvah, ki se imenujejo "razumne prilagoditve". Razumna prilagoditev je opredeljena kot prilagoditev, ki organu za imenovanja ne nalaga nepotrebnega bremena (novi člen 1d 4).

3. Razumna prilagoditev

Zagotavljanje razumnih prilagoditev pomaga zagotoviti, da lahko invalidi delajo enakopravneje s svojimi sodelavci, saj bi se morale zagotovljene prilagoditve izkazati kot praktična pomoč pri lažjem zaposlovanju in poklicnem razvoju invalidov.

4. Premik dokaznega bremena

V zvezi s pritožbami zaradi diskriminacije je Komisija v revidiranih kadrovskih predpisih (novi člen 1d 5) določila tudi, da se dokazno breme prenese na tiste, ki menijo, da jim je bila storjena krivica, ker zanje ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja. Institucija mora dokazati, da načelo enakega obravnavanja ni kršeno, če invalid dokaže, da se zanj na prvi pogled uporablja diskriminacija na podlagi invalidnosti.

Zaposlovanje s strani urada EPSO

Oglaševanje urada EPSO o zaposlitvenih možnostih v Komisiji se je izboljšalo in postalo bolj ciljno usmerjeno, da bi spodbudili zanimanje potencialnih kandidatov invalidov in jim zagotovili, da invalidnost ni ovira za zaposlovanje v Komisiji. Prizadevanja so bila usmerjena tudi v zagotavljanje, da so notranje spletne strani lahko dostopne in da se v primerih, ko so invalidi uspešni na natečajih za zaposlitev, sprejmejo pozitivni ukrepi za pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve. V okviru notranje medresorske skupine Komisije je bila ustanovljena delovna podskupina, ki je pripravila poročilo o dostopnosti postopka zaposlovanja za slabovidne kandidate.

Proaktivno zaposlovanje invalidov

Generalni direktorat za kadrovske zadeve in administracijo (GD ADMIN) je po dogovoru z uradom EPSO posebej obveščen o uspešnih kandidatih na natečajih za zaposlovanje, ki so navedli, da imajo invalidnost, ki zahteva posebno prilagoditev v postopku zaposlovanja. GD ADMIN nato sprejme proaktiven pristop k njihovemu zaposlovanju v službah.

Dostopnost stavb

Na podlagi raziskave, ki jo je leta 2002 opravil GD ADMIN v 52 stavbah, je Urad za infrastrukturo in logistiko (OIB) v svoj delovni program vključil izboljšave, ki jih je treba izvesti. Izvedena je bila že vrsta sprememb stavb, kot so: izboljšanje parkirišč, prilagoditev protipožarnih izhodov, namestitev samodejnega odpiranja vrat, namestitev novih stranišč za invalide in namestitev kljuk na vratih (vodoravne palice), prilagoditev nekonformističnega vhodnega stopnišča.

Poleg tega bo nova različica dokumenta "Manuel des normes applicables à l'Immeuble Type", ki je v postopku sprejemanja, vključevala notranje predpise, na katere se nanaša "Kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov" v zvezi s prilagoditvijo dostopa, gibanjem v stavbah, evakuacijo v nujnih primerih, sanitarnimi instalacijami. To vključuje tudi zavezo, da se sprejmejo popravni ukrepi za zagotovitev dostopnosti stavb, ki jih uporablja Komisija.

Vsi ti ukrepi bi morali znatno prispevati k izboljšanju dostopnosti za vse osebe, ki obiščejo prostore Komisije, ne glede na to, ali so državljani ali uslužbenci. Komisija se strinja, da je treba storiti še več in da bo ustvarjanje boljše dostopnosti stavb, ki jih uporablja Komisija, še naprej stalna prednostna naloga.

Dostopnost dokumentov

Za izboljšanje dostopnosti glavnih dokumentov, pripravljenih v okviru reforme, za slepe in slabovidne osebe sta bila v Braillovi pisavi pripravljena bela knjiga Komisije o reformi in posvetovalni dokument o izboljšanju delovnih ureditev za invalide. Ti dokumenti v Braillovi pisavi so na voljo v osrednji knjižnici Komisije in knjižnici Skupne službe za tolmačenje in konference (SCIC) v konferenčnem centru Borchette.

Septembra 2001 je Evropska komisija sprejela tudi sporočilo z naslovom "eEvropa 2002: dostopnost javnih spletnih strani in njihove vsebine", katerega cilj je narediti spletne strani dostopnejše starejšim in invalidom. S sprejetjem tega sporočila in izvajanjem ukrepov, ki jih vsebuje, je Komisija spodbudila druge evropske institucije in države članice, da storijo enako.

Začelo se je že delo, da bi spletno mesto EUROPA postalo skladno z ravnjo skladnosti "A", kar pomeni, da izpolnjuje vse kontrolne točke prednostne naloge 1 mednarodno sprejetih smernic za dostopnost spletnih vsebin, ki jih je opredelil projekt pobude za spletno dostopnost (WAI). Ker pa spletna stran vsebuje več kot milijon strani, bo to trajalo precej časa. Iz praktičnih razlogov se je Komisija odločila, da bo prilagodila le nove spletne strani in tiste, ki so spremenjene ali posodobljene. Zato strani, ki so že arhivirane ali so bile ustvarjene v prvih letih delovanja spletišča EUROPA, ne bodo v celoti dostopne.

Nekatera spletišča EUROPA najvišje ravni (kot sta domača stran EUROPA in domača stran Evropske komisije) že izpolnjujejo zahteve stopnje skladnosti „A“. Te strani vsebujejo logotip, ki kaže, da izpolnjujejo te zahteve in da so bile te strani in nekatere njihove podstrani zasnovane z mislijo na dostopnost.

Revidirani kodeks dobre prakse

Skupaj s predlagano novo zakonsko ureditvijo in bolj ciljno usmerjenim pristopom urada EPSO je bil v okviru Komisije in drugih institucij pregledan tudi kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov, ki je bil sprejet leta 1998.

Ob priznavanju, da bi nekatere predlagane zakonske spremembe, ki so že navedene zgoraj, nadomestile določbe kodeksa iz leta 1998, kot sta opredelitev invalidnosti in razumne prilagoditve, se je začel pregled. Poleg tega se je kodeks iz leta 1998 skliceval na odstopanje od starostnih omejitev za invalidne kandidate in ker so bile starostne omejitve zdaj odpravljene, taka določba ni bila več potrebna. Rezultat pregleda je bil nov kodeks dobre prakse za zaposlovanje invalidov, ki ga je Komisija sprejela 25. novembra 2003 (1).

Cilj revidiranega kodeksa je, da bi bil bolj vključujoč za invalide, zlasti v zvezi z njegovimi postopki izvajanja in spremljanja. Pomembno je, da so člani osebja, ki jih to najbolj neposredno zadeva, vključeni v te postopke, da se omogoči njihova udeležba na praktični ravni pri zagotavljanju začetka delovanja kodeksa in spremljanju njegovega izvajanja.

Kodeks dobre prakse na splošno obravnava naslednje teme:

prilagoditev, povezana z delom: zahtevana prilagoditev se določi glede na posebne potrebe posameznika in se običajno zagotovi;

Zaposlovanje: Zaposlovanje in izbirni postopki so prilagojeni tako, da invalidnih kandidatov ne postavljajo v slabši položaj.

Poklicne poti: Ko so kandidati invalidi na rezervnem seznamu, lahko pri zagotavljanju delovnega mesta izkoristijo strokovno svetovanje. Invalidni uradniki imajo po zaposlitvi pravico, da v celoti razvijejo svoj potencial, na primer z usposabljanjem;

delovno okolje: sprejeti je treba vse razumne ukrepe za odpravo fizičnih ali tehničnih okoljskih ovir, s katerimi se lahko srečujejo nekateri invalidni uslužbenci;

- obveščanje in ozaveščanje: s kodeksom bo seznanjeno vse osebje, tečaji usposabljanja, ki poglobljeno obravnavajo vprašanje invalidnosti, pa bodo namenjeni tistim, ki so najbolj vključeni;

Spremljanje: Bistveni element pri izvajanju kodeksa je stalno spremljanje njegovega delovanja, s čimer se zagotovi, da se na vseh ravneh, vključno s postopkom zaposlovanja in celotno kariero uradnika, uvedejo izboljšani postopki za njegovo boljšo uporabo.

Kodeks je na voljo v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Vseh 11 jezikov je dostopnih prek naslednje hiperpovezave:

http://ec.europa.eu/dgs/personnel_administration/human_resources_en.htm#114

Koda je na voljo tudi v različicah v Braillovi pisavi.

Ker so bile druge institucije vključene v postopek posvetovanja za pripravo novega kodeksa, se pričakuje, da ga bodo smiselno sprejele v skladu s svojimi postopki.

V tem primeru se bodo novi kadrovski predpisi in novi kodeks dobre prakse uporabljali v vseh institucijah.

B. Časovni razpored

Kadrovski predpisi

Spremembe Kadrovskih predpisov je Evropska komisija uradno sprejela 18. novembra 2003. Predloženi so bili Svetu v končno odobritev in naj bi začeli veljati 1. maja 2004.

Kodeks dobre prakse

Kodeks dobre prakse že velja od datuma, ko ga je Komisija sprejela 25. novembra 2003. Za zagotovitev izvajanja znotraj Komisije so bili generalni direktorji kot predhodni akt pozvani, da v letu 2004 izvedejo ankete med svojim osebjem, da bi določili osnovne podatke o invalidih, ki so zaposleni v Komisiji. Te raziskave so določene v oddelku 8 kodeksa in predlaga se objava anonimnega statističnega poročila na podlagi zbranih podatkov o številu invalidnih uslužbencev Komisije.

Bistveni element pri izvajanju kodeksa je stalno spremljanje njegovega delovanja, s čimer se zagotovi, da se na vseh ravneh, vključno s postopkom zaposlovanja in celotno kariero uradnika, uvedejo izboljšani postopki za njegovo boljšo uporabo.

Komisija želi varuhu človekovih pravic zagotoviti, da bo v okviru reforme kadrovske politike še naprej namenjala posebno pozornost vprašanju invalidov. Raznolikost družbe se mora odražati v sestavi osebja, da lahko Komisija v celoti izkoristi bogastvo talentov, ki so ji na voljo.

Poleg zahteve varuha človekovih pravic po informacijah o zgoraj obravnavanih ukrepih želi Komisija zagotoviti dodatne informacije v zvezi z vključevanjem invalidnih učencev v evropske šole. V zvezi s tem pa želi Komisija poudariti, da je za evropske šole odgovoren svet guvernerjev, v katerem je Komisija zastopana samo z enim glasom.

C. Evropske šole

Akademska ureditev

Evropske šole so leta 1999 sprejele izobraževalni program za učence s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Zajema ne le učne težave, temveč tudi večino oblik učnih težav in telesnih motenj. Program v največji možni meri poudarja vključevanje dijaka v šolsko življenje. Čeprav se lahko nekatere specializirane učne ure izvajajo zunaj učilnice, jih večina poteka v učilnici s pomočjo specializiranega učitelja, ki ga poleg razrednega učitelja izvaja tudi učenec.

Prilagojen program za vsakega učenca SEN se na podlagi njegovih sposobnosti in potreb določi v posebnem svetu, ki ga sestavljajo direktor, učitelji, starši in običajno zdravnik specialist. Rezultat sveta je pogodba, ki določa odgovornosti, ki jih prevzame vsaka stranka. Pogodba se lahko vsako leto podaljša in spremeni glede na napredek študenta. Ker se vsak primer obravnava posamično, ni nobene posamezne proračunske omejitve za zagotavljanje storitev invalidnim študentom.

Poleg zmanjšanja in/ali spremembe predmetnega programa in splošnega učnega načrta so za otroka s PUP po potrebi predvidene posebne določbe pri preverjanju in spremljanju njegovega napredka. Te določbe bi lahko bile tako preproste, kot je podaljšanje časa, dovoljenega za izpit ali izpitni papir, ki je na voljo v večji pisavi, ali pa bi vključevale obsežnejše ureditve, kot so uporaba računalnika, zagotovitev osebe, da deluje kot pisar za beleženje odgovorov študenta, ali celo možnost ustnega opravljanja izpita. Napredek se meri glede na osebne cilje in ne glede na razred. Vendar pa lahko otrok s SEN napreduje (napreduje v razredu) s svojimi sošolci, čeprav ob koncu vsakega leta ne napreduje. To in načelo vključevanja v učilnico zagotavljata socialno vključevanje učenca s svojimi vrstniki.

Število študentov v programu PUP se vsako leto povečuje, saj se program izvaja in je bolj oglaševan. Njegov napredek se pozorno spremlja, revizija programa iz leta 1999 pa je trenutno v obravnavi za sprejetje v svetu guvernerjev Evropskih šol pozneje to pomlad. Vključuje številne dobre prakse, opredeljene z izkušnjami v različnih šolah.

Dostopnost šolskih prostorov

Številne evropske šole so bile zgrajene ali prilagojene za invalide. Tiste, ki so bile nedavno zgrajene ali prenovljene, in sicer tri šole v Bruslju ter šole v Luxembourgu in Alicanteju, so vključile najnovejše standarde za dostop invalidov. Večina preostalih šol je izvedla prenovo v mejah arhitekture starih stavb, čeprav dvigala niso na voljo v vseh šolah.

Za zagotavljanje stavb za evropske šole in njihovo vzdrževanje je odgovorna država članica, na ozemlju katere se nahaja evropska šola. Vendar pa lahko Komisija zaprosi ustrezne nacionalne organe, da zagotovijo, da so vse zgradbe ustrezno prilagojene, in to namerava storiti na naslednjem sestanku sveta guvernerjev Evropskih šol aprila 2004.

---

(1) C(2003) 4362 z dne 25.11.2003