Spoštovani gospod G.,
19. novembra 1997 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z odločbo z dne 3. decembra 1996, s katero je GD VIII (Razvoj) Komisije zavrnil vašo vlogo za financiranje projekta sprejema/nastanitve pomoči potrebnih angolskih otrok v družinah.
Pritožbo sem 1. decembra 1997 posredoval predsedniku Evropske komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 9. marca 1998, jaz pa sem vam ga posredoval s pozivom, da predložite pripombe, če tako želite. marca 1998 sem prejel vaše pripombe na mnenje Komisije. 15. aprila sem Komisijo zaprosil za dodatne pripombe. Poslali so vam jih 17. junija 1998 s pozivom, naj predložite dodatne pripombe. Dne 23. julija 1998 sem prejel vaše dodatne pripombe.
Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnika so bila ustrezna dejstva naslednja:
G., direktor nevladne organizacije Friedensdorf International, ki nudi zdravstveno oskrbo hudo poškodovanim otrokom z vojnih in kriznih območij, se je varuhu človekovih pravic pritožil nad dejstvom, da je GD VIII Komisije zavrnil njegovo vlogo za financiranje v okviru proračunske postavke B7-7020 (Spodbujanje človekovih pravic in demokracije v državah v razvoju). Njegova vloga se je nanašala na projekt sprejema/nastanitve pomoči potrebnih angolskih otrok v družinah (ref. ANG/159/96). Namen tega projekta je bil začasno ali dokončno vključiti brezdomne otroke v izbrane nove družine, saj jim hiše sirot ne bi dale strukture družine, potrebne za njihov čustveni razvoj. Projekt je zasnoval AAD (Angolan Action for Development, Luanda), odobrilo pa ga je pristojno ministrstvo. Ker pa ni bilo zadostnih finančnih sredstev, je pritožnik 30. avgusta 1996 pri GD VIII vložil prošnjo za financiranje projekta pod proračunsko postavko B7-7020.
Pritožnik je bil 3. decembra 1996 obveščen o odločitvi GD VIII, da je bila njegova vloga za financiranje zavrnjena zaradi omejenih sredstev proračunske vrstice B7-7020 v zvezi s številnimi zajetimi državami in področji dejavnosti ter ker njegov projekt ni natančno ustrezal merilom proračunske vrstice. GD VIII je pritožnika prav tako obvestil, da dvomi, da bi lahko bile nove družine, ki so se že soočale z ogromnimi vsakodnevnimi težavami, idealen dom za te ranljive otroke.
Ker je bila odločitev o zavrnitvi nejasna in ni bila dovolj utemeljena, je pritožnik med decembrom 1996 in septembrom 1997 štirikrat pisal Komisiji in zahteval več pojasnil za zavrnitev njegove vloge, da bi na koncu spremenil koncept projekta. Vendar Komisija ni prejela nobenega odgovora. Komisija je šele novembra 1997 na podlagi telefonske zahteve urada varuha človekovih pravic, naj odgovori pritožniku, odgovorila na njegovo korespondenco. Vendar pritožnik še vedno ni bil zadovoljen z obrazložitvijo zavrnilne odločbe, ki je bila protislovna, ni bila dovolj objektivna in jasna v njegovih očeh, zato se je varuhu človekovih pravic pritožil, da mu Komisija 1) ni posredovala razlogov za zavrnilno odločbo in 2) več mesecev ni odgovorila na njegovo korespondenco, v kateri je zahtevala dodatna pojasnila.

Poizvedba

Mnenje Komisije V
zvezi s prvo trditvijo glede obrazložitve odločbe o zavrnitvi je Komisija ugotovila, da je glede na omejena finančna sredstva (17 milijonov ECU za uporabo v približno 100 državah) potreben strog izbirni postopek in da so bili izbrani tisti projekti, ki bodo verjetno imeli največji učinek na krepitev demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v državi. Komisija je nadalje navedla, da je bil ta projekt obravnavan po istem postopku in na enak objektiven način kot drugi. Komisija je menila tudi, da razlogi za zavrnitev niso bili protislovni, saj je pritožnika najprej obvestila, da projekt ne izpolnjuje izbirnih meril za proračunsko postavko, nato pa ga je obvestila, da je glavna ovira v tem, da se lahko financirajo le projekti, ki prispevajo k demokratičnemu razvoju države.
V zvezi z neodgovorom na pritožnikovo korespondenco, v kateri je prosil za pojasnila, je Komisija navedla, da so bili roki za odgovor pritožniku (3 tedni za dopis z dne 8. aprila 1997 in 8 tednov za dopis z dne 12. novembra 1997) razumni glede na delovno obremenitev in razpoložljive človeške vire.
Pripombe pritožnika
Pritožnik je ugotovil, da Komisija ni upoštevala odobritve projekta s strani angolske vlade. Natančneje, pritožnik je v zvezi z obrazložitvijo zavrnilne odločbe navedel, da ga Komisija ni nikoli obvestila o natančnih merilih za izbor in o razlogih, zakaj njegov projekt ni izpolnjeval teh meril. Pritožnik je zato varuha človekovih pravic pozval, naj nadaljuje preiskavo.
V zvezi z opustitvijo odgovora je pritožnik navedel, da je bil odgovor Komisije z dne 8. aprila 1997 dejansko odgovor na dopis z dne 6. marca 1997, ki je bil že opomin na dopis z dne 27. decembra 1996. Zato ugotovitev Komisije, da je odgovorila v treh tednih, ni bila pravilna.

Nadaljnje preiskave Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave, zlasti da bi ugotovili, katera izbirna merila za financiranje iz proračunske postavke B7-7020 pritožnik ni izpolnil.
Dodatne pripombe Komisije
Komisija je ugotovila, da je bil pritožnik obveščen o izbirnih merilih (vpliv na krepitev demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v državi), potem ko je prejel splošne pogoje, ki urejajo proračunsko postavko B7-7020, in izpolnil priloženi standardni obrazec.
Vendar je Komisija navedla, da je glede na veliko število prejetih vlog za financiranje (več kot 300 na leto, od katerih jih je mogoče izpolniti le 20 %) težko podrobno obrazložiti vsako zavrnitev.
V obravnavani zadevi je Komisija navedla, da je bil projekt predvsem socialno in zdravstveno usmerjen (psihološka oskrba otrok) in zato ni bil zajet z neposrednimi prednostnimi nalogami proračunske vrstice. Odločba o zavrnitvi je torej temeljila bolj na naravi projekta.
Dodatne pripombe pritožnika
Pritožnik je priznal, da je prejel splošne pogoje, ki urejajo proračunsko postavko. Vendar je navedel, da so ti pogoji zelo obsežni in jih je mogoče razlagati. Navedel je tudi, da še vedno ni jasno utemeljil, zakaj njegov projekt ne ustreza natančno merilom za izbor.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je
trdil, da Komisija ni odgovorila na njegove štiri dopise z dne 27. decembra 1996, 6. marca, 3. aprila in 3. septembra 1997, v katerih je zahteval dodatna pojasnila za zavrnitev njegove vloge. Komisija je navedla, da je na ta dopisa odgovorila v roku treh tednov (faks z dne 8. aprila 1997) oziroma osmih tednov (odgovor z dne 12. novembra 1997), ki ju je glede na delovno obremenitev in razpoložljive človeške vire štela za razumna roka.
1.2 Načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da pritožniki na dopise, naslovljene na upravo Komisije, odgovorijo v razumnem roku.
1.3 V obravnavanem primeru se zdi, da je pritožnik, potem ko je prejel zavrnilno odločbo z dne 3. decembra 1996, med decembrom 1996 in septembrom 1997 štirikrat pisal Komisiji. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil kratek telefaks GD VIII z dne 8. aprila 1997 le odgovor na pritožnikovo pismo, v katerem je zahteval imena predstavnikov Komisije v Angoli, in ni zagotovil dodatnih informacij v zvezi s samo obrazložitvijo zavrnilne odločbe. Šele 12. novembra 1997, po telefonski zahtevi urada varuha človekovih pravic, je GD VIII pritožniku končno poslal dopis, v katerem je odgovoril na njegovo zahtevo po dodatnih informacijah. Kot je pritožnik pravilno navedel v dodatnih pripombah, tega ni mogoče šteti za razumen rok za odgovor na njegovo korespondenco. Zato dejstvo, da je Komisija odgovorila šele 12. novembra 1997 na pritožnikovo korespondenco, ki se je začela decembra 1996, pomeni nepravilnost.
2 Zatrjevana neobrazložitev zavrnilne odločbe
2.1 Pritožnik je trdil, da je bila odločba z dne 3. decembra 1996, s katero je Komisija zavrnila njegovo vlogo za financiranje, nejasna in nezadostno obrazložena. Komisija je ugotovila, da je pritožnika obvestila o izbirnih merilih in da je bila glavna ovira za neizbor ta, da so se lahko financirali le projekti, ki so prispevali k demokratičnemu razvoju države. Komisija je v dodatnih pripombah navedla, da je glede na veliko število prošenj težko podrobno obrazložiti vsako zavrnitev.
2.2 Najprej je treba določiti, katera obveznost obrazložitve velja za Komisijo v zvezi s prosilci, izločenimi iz financiranja. Proračunska postavka B7-7020 se imenuje "Človekove pravice in demokracija v državah v razvoju" (Resolucija Sveta z dne 28. novembra 1991 o človekovih pravicah in demokraciji v državah v razvoju). V zvezi z obveznostjo obrazložitve na tem področju ni predvidena nobena posebna določba. Zato bi bilo treba uporabljati splošno obveznost obrazložitve iz člena 190 Pogodbe ES. V skladu s sodno prakso Sodišča mora biti razlogovanje organa, ki je sprejel ukrep, jasno in nedvoumno, da se po eni strani zadevne osebe seznanijo z razlogi za ukrep in se jim tako omogoči, da branijo svoje pravice, po drugi strani pa se Sodišču omogoči izvajanje nadzorne pristojnosti (1).
2.3 Da bi ugotovili, ali je Komisija izpolnila svojo obveznost obrazložitve, je treba preučiti dopis z dne 3. decembra 1996 in dopis z dne 12. novembra 1997, v katerih je Komisija odgovorila na zahtevo pritožnika po obrazložitvi. Komisija je z dopisom z dne 3. decembra 1996 vlogo zavrnila z naslednjimi besedami:

" (...) Po preučitvi vašega zgoraj navedenega predloga skupaj z našo delegacijo v Angoli in geografsko službo, pristojno za Angolo, vas moram žal obvestiti, da Komisija ne more upoštevati vašega projekta.

Dejansko omejena sredstva proračunske vrstice B7-7020 v zvezi s številnimi zajetimi državami in področji dejavnosti zahtevajo določitev prednostnih nalog, da se zagotovi geografsko in tematsko ravnovesje pri dodeljevanju subvencij. Čeprav je bil vaš projekt osredotočen na zelo primeren in pomemben problem, ne ustreza natančno merilom proračunske vrstice B7-2070.

Poleg tega, kar zadeva vsebino tega projekta, dvomimo, da bi lahko bile "nove družine", ki se že soočajo z ogromnimi vsakodnevnimi težavami, idealen dom za te ranljive otroke (...)".

Komisija je v dopisu z dne 12. novembra 1997 odgovorila tako:

"(...) Kot sem že omenil, moram žal potrditi, da Komisija ne more upoštevati financiranja vašega projekta.

Najprej bi vas rad obvestil, da je število tukaj prejetih predlogov projektov takšno, da je treba izvesti strog izbor, da se zagotovi geografsko in tematsko ravnovesje pri dodeljevanju naših omejenih finančnih sredstev (17 MECU/leto za približno 100 držav).

Vaš predlog projekta so skupaj z drugimi, ki smo jih prejeli, preučile naše geografske službe v Bruslju in Luandi v globalnem okviru prednostnih nalog, ki jih mora ES obravnavati v sedanjih angolskih razmerah.

V skladu z merili iz naše proračunske vrstice so bili izbrani samo projekti, ki bi lahko najbolje spodbudili demokratični razvoj države (...)".

2.4 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je pritožnik v svojih dodatnih pripombah priznal, da je bil obveščen o izbirnih merilih (projektih, ki imajo največji učinek na krepitev demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic v državi). V zvezi s tem je iz zgoraj navedene korespondence razvidno, da je Komisija zadostno obrazložila zavrnitev pritožnikove vloge, ker je bil obveščen, da njegov projekt ne izpolnjuje teh izbirnih meril in da so bili izbrani samo projekti, ki bi lahko najbolje spodbujali demokratični razvoj države. Glede na to, da se je pritožnikov projekt nanašal predvsem na socialno in zdravstveno pomoč, se je razlaga Komisije zdela razumna.
3 Zaključek
Na podlagi preiskav evropskega varuha človekovih pravic v zvezi s prvim delom te pritožbe se zdi potrebno podati naslednjo kritično pripombo:

Načela dobrega upravnega ravnanja zahtevajo, da pritožniki na dopise upravi Komisije odgovorijo v razumnem roku. Zato dejstvo, da je Komisija odgovorila šele 12. novembra 1997 na pritožnikovo korespondenco, ki se je začela decembra 1996, pomeni nepravilnost.

Glede na to, da se ta vidik zadeve nanaša na postopke v zvezi s posebnimi dogodki v preteklosti, ni primerno doseči sporazumne rešitve zadeve. Varuhinja človekovih pravic se je zato odločila, da primer zaključi.
O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropske komisije.
S spoštovanjem,
Jacob Söderman

---

(1) Zadeva T-166/94, Koyo Seiko proti Svetu, Recueil 1995, str. II-2129, točka 103.