Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na spor med uradnikom Evropske komisije in Komisijo v zvezi s prenosom pritožnikovih nacionalnih pokojninskih pravic v pokojninski sistem institucij Evropske unije (pokojninski sistem EU).

2. Pritožnik je decembra 2009 zaprosil za prenos svojih pokojninskih pravic, pridobljenih v eni od držav članic, v pokojninski sistem EU. Komisija je maja 2010 predlagala, da se njegove pokojninske pravice preoblikujejo v 6 let in 2 meseca pokojninske dobe v pokojninskem sistemu EU in da se „preostanek kapitala za prenos (17 599,27 EUR) povrne“pritožniku (prvotni predlog). Pritožnik je predlog sprejel junija 2010.

3. Komisija je maja 2011 pritožnika obvestila, da mora spremeniti svoj prejšnji predlog, saj temelji na prejšnjih splošnih izvedbenih določbah, ki so 1. januarja 2009 postale zastarele [1]. Komisija je na podlagi novih splošnih izvedbenih določb (2011) pripravila nov predlog za obdobje 5 let, 7 mesecev in 12 dni, pri čemer pritožniku ni bilo treba povrniti denarja (revidirani predlog). Pritožnik spremenjenega predloga ni sprejel, saj je menil, da bi morala Komisija spoštovati njegov prvotni predlog, ki ga je sprejel. Po neuspešni pritožbi Komisiji se je pritožnik julija 2013 obrnil na varuha človekovih pravic (pritožba 1405/2013/DK).

4. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo in pridobila mnenje Komisije. Komisija je opozorila na dejstvo, da je bilo pred Sodiščem za uslužbence Evropskih skupnosti že 32 nerešenih zadev v zvezi z istim vprašanjem [2], in vprašala, ali je primerno, da se vključi varuh človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je pritožba varuhu človekovih pravic temeljna pravica v skladu s pravom EU, kot je jasno navedeno v členu 43 Listine EU o temeljnih pravicah. Zato je treba omejitve pravice do pritožbe varuhu človekovih pravic, kot so določene v členih 1(3) in 2(7) statuta varuha človekovih pravic [3], razlagati ozko. Varuh človekovih pravic je zato menil, da se te omejitve, ki se uporabljajo, kadar se dejstva, na katerih temelji pritožba, obravnavajo pred sodiščem, v obravnavani zadevi ne uporabljajo. Po mnenju varuha človekovih pravic se morajo omejitve za uporabo zadeve pred sodiščem nanašati na pritožnikov primer. Vendar je varuh človekovih pravic po preučitvi nerešenih sodnih zadev ugotovil tudi, da je jasno, da bo Sodišče za uslužbence obravnavalo vprašanje uporabe novih izvedbenih pravil, ki je osrednje vprašanje, ki ga je pritožnik izpostavil v svoji pritožbi. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da ni zadostnih razlogov za nadaljnjo preiskavo pritožbe, in jo 4. decembra 2013 zaključila.

5. Sodišče za uslužbence je decembra 2013 izdalo sodbo [4] v zadevi F-117/11. Sodišče za uslužbence je ugotovilo, da so bile odločitve Komisije o umiku njenih prvotnih ponudb uradnikom, ki so te ponudbe sprejeli že pred začetkom veljavnosti [5] splošnih izvedbenih določb iz leta 2009, nezakonite.

6. Pritožnik je julija 2014 pri Komisiji vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov, da bi na podlagi sodbe Sodišča za uslužbence izpodbijal dopis z dne 20. maja 2011, v katerem je predložil spremenjeni predlog.

7. Komisija je oktobra 2014 pritožbo zavrgla kot nedopustno. Pojasnilo je, da člen 90(2) Kadrovskih predpisov zahteva, da se pritožba vloži v roku treh mesecev. Pritožnik je izpodbijano odločbo prejel 20. maja 2011. Zato je zamudil zgoraj navedeni rok. Poleg tega je pritožnik že vložil pritožbo na podlagi člena 90(2), s katero je izpodbijal isti sklep Komisije. Komisija je z odločbo z dne 26. julija 2011 to pritožbo zavrnila. Nazadnje, v skladu z ustaljeno sodno prakso odločb Sodišča za uslužbence ni mogoče šteti za „novo dejstvo“ za pritožnika, ki bi omogočilo ponovni začetek trimesečnega roka. V vsakem primeru so bile odločbe sodišča, na katere se sklicuje pritožnik, izdane 11. decembra 2013, tako da bi se novo trimesečno obdobje končalo marca 2014. Pritožnik je pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložil šele julija 2014.

8. Pritožnik je decembra 2014 to pritožbo predložil varuhu človekovih pravic. Glavna pritožba pritožnika je bila, da je Komisija svoj prvotni predlog, potem ko ga je sprejel, nadomestila z manj ugodnim. V letu 2011 je pravočasno vložil ustrezno pritožbo na podlagi člena 90(2). Komisija ga je zavrnila. Nato je Sodišče za uslužbence decembra 2013 ugotovilo, da je praksa Komisije v pritožnikovem položaju nezakonita.

9. Varuhinja človekovih pravic je menila, da bi bilo očitno nepošteno zaključiti zadevo, ker vprašanje, ki ga je izpostavil pritožnik, še ni rešeno pred sodiščem, in nato zavrniti nadaljnjo pritožbo, vloženo po tem, ko je sodišče odločilo o tem vprašanju. Čeprav je bilo res, da se je pritožnik na Komisijo ponovno obrnil šele sedem mesecev po izreku zgoraj navedene sodbe, je varuhinja človekovih pravic upoštevala dejstvo, da je pritožnik že vložil pritožbo na podlagi člena 90(2), in menila, da obdobje, ki ga je potreboval, da se je leta 2014 vrnil na Komisijo, ni bilo nerazumno ali pretirano.

10. Poleg tega je varuh človekovih pravic ugotovil, da obstajajo zadostni razlogi za začetek preiskave glede na ugotovitve Sodišča za uslužbence, da so bile odločitve Komisije o nadomestitvi prvotnih ponudb, če so jih zadevni uradniki sprejeli pred začetkom veljavnosti novih splošnih izvedbenih določb, nezakonite. Poleg tega je Sodišče za uslužbence razsodilo, da je člen 9 SDI 2011, na katerem so temeljili revidirani sklepi Komisije, nezakonit in da so zato dejanja, ki temeljijo na tej določbi, nična. Varuh človekovih pravic je menil, da je v takih okoliščinah dobra upravna praksa, da se ponovno preučijo odločbe, ki temeljijo na tem pravilu in ki niso bile predmet sodnega postopka, vendar so bile izpodbijane s pritožbo na podlagi člena 90(2) in nato s pritožbo pri varuhu človekovih pravic.

Preiskava

11. Varuhinja človekovih pravic je zato prosila Komisijo, naj predloži mnenje o pritožbi in navede, ali namerava ponovno preučiti svoje prejšnje (prvotne) predloge v skladu z zgornjimi ugotovitvami sodišča.

12. Varuh človekovih pravic je med preiskavo prejel mnenje Komisije o pritožbi in nato pripombe pritožnika kot odgovor na mnenje Komisije. Varuh človekovih pravic je pri preiskavi upošteval argumente in mnenja strank.

Ocena in sklepi varuhinje človekovih pravic

13. Komisija je v svojem mnenju poudarila, da sta bili v dveh [6] zgoraj navedenih zadevah vloženi pritožbi na Splošno sodišče in da se pričakuje, da bodo sodbe tega [7] sodišča izdane v prihodnjih mesecih. Komisija je ob sklicevanju na člen 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije [8], člena 1(3)[9] in 2(7)[10] statuta varuha človekovih pravic, člen 10(3)[11] izvedbenih določb varuha človekovih pravic in dejstvo, da je jedro zadev, ki potekajo pred Sodiščem, enako jedru pritožbe pritožnika varuhu človekovih pravic, menila, da bi moral varuh človekovih pravic to pritožbo zaključiti brez nadaljnjega odlašanja.

14. Pritožnik v svojih stališčih ni izpodbijal dejstva, da se je njegova pritožba nanašala na isto vprašanje, kot je tisto, ki ga obravnava Splošno sodišče v zgornjih dveh zadevah.

15. Splošno sodišče je 13. oktobra 2015 izdalo odločbi [12] v obeh zadevah. Varuh človekovih pravic je skrbno preučil obe sodbi in ugotovil, da se nanašata na ista pravna vprašanja, kot so navedena v tej pritožbi.

16. V zvezi s tem je treba omeniti, da je Sodišče ugotovilo, da niti izvedbene določbe iz leta 2004 niti izvedbene določbe iz leta 2009 [13] od Komisije ne zahtevajo, da pošlje "predlog" uradnikom, ki so zahtevali prenos pokojninskih pravic, pridobljenih v drugih pokojninskih sistemih, v pokojninski sistem EU. Sodišče je tudi ugotovilo, da je bila to praksa, ki jo je Komisija uvedla zgolj zato, da bi uradnike obvestila o tem, kaj bi lahko pričakovali, če bi se dejansko odločili zahtevati prenos svojih pokojninskih pravic, pridobljenih v drugih pokojninskih sistemih [14]. Sodišče je poudarilo, da se lahko v skladu s členom 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom natančno število let, ki se upoštevajo v pokojninskem sistemu EU, določi šele po dejanskem prenosu s strani nacionalnih organov in samo "na podlagi prenesenega kapitala"[15].

17. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija ravnala v skladu z ustreznimi pravili, kot jih je pozneje razlagalo Sodišče, ko je pritožniku podala nov predlog v zvezi s prenosom njegovih pokojninskih pravic, pridobljenih zunaj pokojninskega sistema EU. Glede na to, da se lahko dejanska določitev vrednosti pritožnikovih prenesenih pokojninskih pravic opravi šele po prenosu s strani nacionalnih organov, bi bil vsak "predlog", ki bi ga vnaprej pripravila Komisija, zgolj svetovalen in za Komisijo ne bi bil zavezujoč. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da Komisija ni ravnala nepravilno.

18. Vendar varuh človekovih pravic poudarja, da čeprav Komisiji ni bilo treba izračunati verjetne vrednosti prenesenih pokojninskih pravic in je bilo dejansko vrednost prenesenih pravic mogoče določiti šele po prenosu, bi bila dobra upravna praksa, da bi Komisija svoje uradnike obvestila, da njen „predlog“ ni pravno zavezujoč. Kljub temu varuh človekovih pravic glede na navedeno meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Varuh človekovih pravic ne ugotavlja nepravilnosti Komisije.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

[1] Uredba Sveta št. 1324/2008 z dne 18. decembra 2008 je spremenila obrestno mero iz člena 8 Priloge VIII h kadrovskim predpisom, ki se uporablja za aktuarske izračune v zvezi s pokojninskim sistemom EU. Komisija je tudi pojasnila, da so bili z novimi izvedbenimi določbami iz leta 2011 uvedeni novi pretvorbeni koeficienti, ki so Komisiji omogočili pravilne izračune v zvezi s prenosljivimi pokojninskimi pravicami pritožnika.

[2] Zadeve F-117/11; F-130/11; F-131/11; F-134/11; F-136/11; F-138/11; F-18/12; F-29/12; F-31/12; F-42/12; F-44/12; F-55/12; F-61/12; F-62/12; F-66/12; F-75/12; F-88/12; F-91/12; F-108/12; F-112/12; F-144/12; F-146/12; F-147/12; F-152/12; F-18/13; F-19/13; F-23/13; F-25/13; F-35/13; F-38/13; F-39/13 in F-40/13.

[3] Na podlagi členov 1(3) in 2(7) statuta varuha človekovih pravic varuh človekovih pravic pritožbe ne more obravnavati, če o dejstvih, na katerih temelji, odloča sodišče.

[4] Najpomembnejše dele sodbe Sodišča za uslužbence je mogoče povzeti, kot sledi:

- stališče Komisije, da so SDI 2004 zaradi Uredbe št. 1324/2008 zastarele in brez pravne podlage glede načina izračuna števila let pokojninske dobe, ki se priznajo, je pravno napačno, ker utemeljitev takega stališča ne upošteva niti področja uporabe te uredbe niti člena 11(2) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom;

V skladu s splošno priznanim načelom se novo pravilo takoj uporabi za položaje, ki še niso nastali, in za prihodnje učinke položajev, ki so nastali, vendar niso bili v celoti vzpostavljeni, na podlagi starega pravila (sodba Sodišča za uslužbence z dne 13. junija 2012 v zadevi Guittet proti Komisiji, F 31/10, točka 47 in navedena sodna praksa).

da bi bil položaj uradnika ali uslužbenca, ki je vložil zahtevo za prenos „in“, v celoti vzpostavljen na podlagi SDI 2004, je treba ugotoviti, da je zadevna oseba do konca dneva pred datumom začetka veljavnosti novih pretvorbenih koeficientov, določenih v SDI 2011 (31. marec 2011), sprejela predlog za priznanje pokojninske dobe, ki ji je bil predložen na podlagi SDI 2004;

- Komisija v obravnavanem primeru ni dokazala, da je cilj, ki ga je treba doseči, zahteval retroaktivno uporabo SDI 2011. Poleg tega ni dokazala, da bi morala zaradi nujnega prevladujočega interesa SDI 2011 uporabiti retroaktivno.

uporaba pretvorbenih koeficientov iz Priloge 1 k SDI 2011 pred začetkom veljavnosti teh splošnih določb za izvajanje 1. aprila 2011 za uradnike ali uslužbence, ki so sprejeli predlog za priznanje pokojninske dobe pred 1. aprilom 2011, je nujno kršila legitimna pričakovanja teh uradnikov ali uslužbencev (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Guittet proti Komisiji, točka 66).

člen 9 SDI 2011 je treba razglasiti za nezakonit v delu, v katerem določa uporabo pretvorbenih koeficientov iz Priloge 1 k SDI 2011 za uradnike in druge uslužbence, ki so sprejeli predlog za priznanje pokojninske dobe pred začetkom veljavnosti SDI 2011;

- prvotni predlogi, v katerih so bile uporabljene SDI 2004, nikakor niso bili nezakoniti in jih zato ni bilo mogoče umakniti.

[5] 3. marec 2011.

[6] Zadevi F-130/11 in F-117/11.

[7] T-104/14 P, T-131/14 P.

[8] "Varuh človekovih pravic v skladu s svojimi nalogami izvaja preiskave, za katere meni, da so utemeljene, bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi pritožb, ki so mu predložene neposredno ali prek poslanca Evropskega parlamenta, razen kadar so ali so bila domnevna dejstva predmet sodnega postopka."

[9] "Varuh človekovih pravic ne sme posredovati v zadevah pred sodišči ali dvomiti v utemeljenost odločitve sodišča."

[10] "Kadar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prekiniti njeno obravnavo, se izid poizvedb, ki jih je do takrat opravil, dokončno vloži."

[11] "Če varuh človekovih pravic sproži sodni postopek v zvezi z zadevami, ki jih preiskuje, primer zaključi. Izid vseh poizvedb, ki jih je do takrat opravil, se vloži brez nadaljnjega ukrepanja.“

[12] http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=169701&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=589958 in http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=169662&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=590216

[13] Glej točko 42 sodbe v zadevi T-131/14 P.

[14] Glej točko 43 sodbe v zadevi T-131/14 P.

[15] Glej točko 52 sodbe v zadevi T-131/14 P.