Ozadje

1. Pritožba je bila vložena v imenu nekdanjega uradnika Evropskega parlamenta (v nadaljnjem besedilu: EP), ki je leta 2004 utrpel možgansko kap in je zaradi svojega zdravstvenega stanja prejemal invalidsko pokojnino. Žena nekdanjega uradnika vsako leto od leta 2004 obvešča Evropski parlament o svojem družinskem položaju. Ko je njuna hči v začetku leta 2007 končala univerzitetni študij, je Urad Evropske komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) prenehal izplačevati ustrezne otroške dodatke. Vendar je PMO po težavi s programsko opremo novembra 2008 ta plačila ponovno začel izplačevati retroaktivno od septembra 2007. Zato je PMO novembra 2008 pritožniku poleg pokojnine izplačal pavšalni znesek v višini približno 8000 EUR. Nato je pritožniku vsak mesec plačala približno 650 EUR kot otroški dodatek in davčno olajšavo za njegovo hčer. PMO je maja 2011 ugotovil preplačilo v višini približno 28.000 EUR in se odločil, da bo neupravičeno plačane zneske izterjal z mesečnimi odtegljaji pri viru v višini približno 1.000 EUR. Žena pritožnika je Komisiji predložila, da niti ona niti njen mož nista ugotovila, da je prišlo do napake. PMO se je pri utemeljitvi izterjave skliceval na člen 85 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije [1] in sodno prakso Sodišča Evropske unije.

2. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o domnevni nepoštenosti izterjave PMO.

Domnevna nepravična izterjava in s tem povezana terjatev

Predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev [2]

3. Varuh človekovih pravic je poudaril, da zaradi zdravstvenega stanja pravnega „prejemnika“[3] napačno plačanega zneska, tj. nekdanjega uradnika, ni mogel opaziti preplačila. Njegova žena ni nikoli delala za EU in ni bilo dokazov, da bi bila zakonita zastopnica nekdanjega uradnika. Zato Komisija v zvezi z ženo ni mogla uporabiti pravil, ki bi bila zavezujoča za uradnike Unije, da bi upravičila njeno terjatev za izterjavo. Zato ne bi bilo razumno pričakovati, da je žena ugotovila napako, Komisija pa v teh okoliščinah ni bila pravno zavezana izterjati denarja. Nadaljevanje izterjave bi zato pomenilo nepravilnost in varuhinja človekovih pravic je 9. decembra 2013 Komisiji predlagala sporazumno rešitev, da

"preneha z izterjavo od datuma [njenega] predloga".

4. Komisija je v svojem odgovoru na predlagano rešitev vztrajala pri svojem stališču, da je izterjava upravičena, ker bi morala žena nekdanjega uradnika priznati, da je bil njen mož preplačan, in o tem obvestiti PMO. Zdelo se je, da sprejema dejstvo, da nekdanji uradnik sam ni mogel vedeti za preplačilo.

Osnutek priporočila varuha človekovih pravic [4]

5. Ker je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da je izterjava upravičena, je varuhinja človekovih pravic nato Komisiji predložila osnutek priporočila. Varuhinja človekovih pravic je v svoji analizi, ki je privedla do priporočila, ugotovila, da se zdi, da Komisija meni, da je pravilno uporabiti določbe člena 85 KP za ženo nekdanjega uradnika (ki ni bila in nikoli ni bila uradnik EU) pod enakimi pogoji, kot bi se uporabljale za nekdanjega uradnika, če bi bil sposoben upravljati svoje zadeve. Varuh človekovih pravic je menil, da je to nerazumno stališče. Skratka, varuh človekovih pravic je menil, da (a) PMO ni imel pravne podlage, da bi od žene nekdanjega uradnika zahteval, naj prevzame odgovornost za naloženo izterjavo preplačila, kot da bi bila sama „prejemnica“, in (b) tudi če bi taka pravna podlaga obstajala, okoliščine tega primera niso podpirale sklepa, da se je zavedala, da je njen mož preplačan. Osnutek priporočila varuhinje človekovih pravic z dne 9. septembra 2014 je bil:

„Komisija bi morala preklicati svojo odločitev o izterjavi preplačila in pritožniku vrniti že izterjani znesek.“

6. Varuh človekovih pravic je Komisijo pozval, naj pri odgovoru na osnutek priporočila ustrezno upošteva dobro vero družine nekdanjega uradnika, njegov zelo težak položaj in dejstvo, da je do preplačila prišlo zaradi napake urada PMO, čeprav mu je žena nekdanjega uradnika posredovala točne informacije.

7. Komisija je v repliki navedla, da ustrezno upošteva položaje, v katerih nekdanji uslužbenci ne morejo več sami obravnavati svojih zadev. Prvi stiki PMO z ženo nekdanjega uradnika so se zgodili po tem, ko je PMO obvestil svojega moža, da je bilo plačilo napaka. Dejstvo, da formalno ni predstavnica svojega moža, ne bi smelo vplivati na presojo, kako je PMO obravnaval zadevo.

8. Komisija je sporočila, da je z nekdanjim uradnikom in njegovo ženo komunicirala v angleščini (čeprav je bilo prvo obvestilo o izterjavi poslano v francoščini). Poleg tega so bili vsi pritožnikovi plačilni listi v danščini. Po mnenju Komisije so bile torej vse bistvene informacije posredovane v jezikih, ki sta jih nekdanji uradnik in njegova žena popolnoma razumela.

9. Komisija se ni strinjala, da je bilo preplačilo posebej zapleteno ali težko razumljivo za nekdanjega uradnika in njegovo ženo. V zvezi s tem se je sklicevala na sodbo Chabert, v kateri je (takratno) Sodišče prve stopnje odločilo, da plačilni listi niso nečitljivi ali nerazumljivi in da je njihovo branje razmeroma enostavno [5]. To po mnenju Komisije še zlasti velja za pokojninske liste, ki vsebujejo samo podatke o pokojnini, odbitkih za socialno varnost in davke ter družinskih dodatkih.

10. Komisija se je v podporo svojemu stališču, da mora izterjati preplačilo, sklicevala na nadaljnje sodbe sodišč EU [6]. Navedlo je, da je pri odločanju o vračilu v obravnavani zadevi upoštevalo te preudarke: (i) v primeru začetnega preplačila pavšalnega zneska, izvedenega novembra 2008, je nekdanji uradnik prejel dvakratni znesek, ki ga običajno prejme; zato ni bilo mogoče opaziti tako velikega preplačila; (ii) plačilni list, ki je vseboval preplačilo pavšalnega zneska, je bil napisan v danščini (kar je pomenilo, da ga je pritožnikova žena zlahka razumela) in je bil sestavljen iz treh strani (namesto ene), od katerih je bila vsaka poslana v ločeni ovojnici; zato pritožnikova žena ni mogla spregledati, da je bilo nekaj nenavadnega; in (iii) da posamezni pokojninski list vsebuje številke v 13 dodatnih stolpcih (vsi navajajo izraza "otroški dodatek" in "dolgovani davki" v danščini), medtem ko običajni pokojninski list vsebuje številke samo v enem stolpcu [7]. Glede na vse navedeno je Komisija sklenila, da sta bila tako narava preplačila kot terminologija, uporabljena v pokojninskem listu, za nekdanjega uradnika in njegovo ženo lahko razumljiva. Po mnenju Komisije argument žene nekdanjega uradnika, da je menila, da se plačila nanašajo na „letne prilagoditve“, ni združljiv z opisom v pokojninskih listih. Lahko je bilo razumeti, da so zadevna plačila ustrezala dodatku za otroka in da so bila dodatek k otroškemu dodatku, ki se je izplačeval za drugega otroka.

11. Komisija je zato sklenila, da bi morala žena nekdanjega uradnika vedeti, da je prišlo do preplačila, ali vsaj dvomiti o zakonitosti plačila, "kar zahteva sodna praksa". Tudi če ne bi vedela, da je bilo plačilo izvršeno pomotoma, bi se lahko obrnila na službe, s katerimi je bila v stiku v zvezi s pokojnino svojega moža, in pridobila potrebne informacije. Komisija mora v skladu s členom 85 KP izterjati preplačane zneske, tudi če razume težak položaj pritožnikove družine in obžaluje, da je storila napako, ki je privedla do tega položaja.

12. Žena nekdanjega uradnika je v svojih pripombah ponovila svoje prejšnje argumente in izrazila globoko razočaranje nad odgovorom Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic po osnutku priporočila

13. Varuhinja človekovih pravic ceni, da mora biti Komisija previdna in odgovorna pri ravnanju z denarjem davkoplačevalcev EU. Varuhinja človekovih pravic prav tako ceni, da je znesek preplačila (28 000 EUR) znaten in da več kot nekateri državljani EU zaslužijo v enem letu. Hkrati je pomembno, da Komisija ravna pravično in ustrezno upošteva posebne okoliščine nekdanjega uradnika in njegove družine. V okoliščinah, v katerih (kot meni varuh človekovih pravic) Komisija ni bila pravno zavezana izterjati preplačila, je lahko našla rešitev, ki je zahteve dobrega finančnega poslovodenja uravnotežila s pravičnostjo in upoštevanjem nekdanjega uradnika in njegove družine. Varuhinja človekovih pravic je zelo razočarana, ker je Komisija zavrnila oba njena predloga za rešitev tega primera.

14. Komisija ni nikoli izpodbijala izjav žene nekdanjega uradnika, da njen mož „zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more več brati ali pisati, niti v svojem maternem jeziku“, danščini [8]. Zato ni sporno, da nekdanji uradnik zaradi svojega stanja ne more upravljati svojih zadev [9] in da od njega ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo odkril preplačilo. Zato je nerazumno, da Komisija zdaj trdi, da bi moral nekdanji uradnik, ker so bili plačilni listi v danščini in so vsebovali več informacij kot običajno, odkriti napako Komisije. Zdi se, da Komisija s tem nekdanjega uradnika šteje za odgovornega v okoliščinah, v katerih ga očitno ni mogoče šteti za odgovornega zaradi njegovega zdravstvenega stanja.

15. V skladu s členom 85 KP, na katerem je Komisija utemeljila svojo odločitev o izterjavi preplačila, se „[v]sak preplačani znesek [...] izterja, če je prejemnik vedel, da ni upravičenega razloga za plačilo, ali če je bilo dejstvo preplačila očitno tako, da ga ni mogel prezreti“. V tem primeru je bil „prejemnik“preplačila nekdanji uradnik; zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogel razumeti, da ni nobenega upravičenega razloga za dodatno plačilo, tudi če bi bilo preplačilo očitno. Komisija meni, da bi bilo treba področje uporabe člena 85 KP (ki je zavezujoč samo za uradnike EU) razširiti na ženo nekdanjega uradnika, ki ni niti njegov pravni zastopnik niti uradnik EU.

16. Komisija se v podporo svojemu stališču sklicuje na sodno prakso sodišč EU. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da se sodna praksa, ki jo navaja Komisija, nanaša na uradnike EU, ne pa na zakonce uradnikov EU ali druge njihove družinske člane.

17. Žena nekdanjega uradnika ni bila prejemnica preplačila niti ni in nikoli ni bila uradnica EU. Zato je težko razumeti, na kakšni podlagi bi se lahko sodna praksa, ki jo navaja Komisija in ki se nanaša na razlago pravil, ki zavezujejo uradnike Unije, uporabila zanjo.

18. Tudi če bi bila uporaba člena 85 KP za ženo nekdanjega uradnika pravno pravilna, bi bilo treba pri uporabi določbe še vedno upoštevati njeno različno razumevanje položaja. Ne bi bilo razumno in pravično, če bi zanjo uporabili enak preskus, kot bi ga uporabili za dejanskega uradnika EU (kot je njen mož, če bi bil v dobrem zdravstvenem stanju)[10].

19. Žena nekdanjega uradnika je potrdila, da je novembra 2008 opazila dodatno plačilo pavšalnega zneska. Vendar je menila, da je to dodatno plačilo nekakšno retroaktivno plačilo. Tudi če se dopusti, da so bili plačilni listi v danščini, je to stališče kljub temu verjetno. Dejstvo, da je na zadevnem plačilnem listu naveden izraz „otroški dodatki“, ne pomeni nujno, da je žena nekdanjega uradnika morala razumeti, da pavšalni znesek ne more biti prilagoditev v zvezi s starejšim otrokom in da je bil zato pavšalni znesek izplačan pomotoma. Varuh človekovih pravic je menil, da je ta plačilni list precej nejasen. Varuhu človekovih pravic še zdaleč ni bilo jasno, da se je dodatno plačilo v višini 8 000 EUR nanašalo izključno na dodatke za vzdrževanega otroka. Dejansko se je le približno 900 EUR pavšalnega zneska jasno nanašalo na dodatke za vzdrževanega otroka; in ni bilo jasno, kako naj bi pojasnili preostalih 7 100 EUR.

20. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ne zanika, da je žena nekdanjega uradnika pravilno izpolnila in Evropskemu parlamentu redno pošiljala vprašalnik v zvezi s položajem njene družine. Družina naj bi torej ves čas ravnala v dobri veri in Komisija naj bi priznala, da je bilo preplačilo zgolj posledica napake, ki jo je storil PMO. Čeprav Komisija navaja, da razume težke razmere v družini in obžaluje, da je storila napako, "ki je privedla do teh razmer", je varuhinja globoko razočarana nad dejstvom, da Komisija ni izkoristila priložnosti, ki jo je ponudila njena preiskava, da bi prevzela odgovornost za svojo napako, tako da bi poskušala čim bolj zmanjšati njen negativni vpliv na nekdanjega uradnika in njegovo družino.

21. Sklep varuha človekovih pravic v tej zadevi je, da je bilo ukrepanje Komisije pri izterjavi celotnega preplačila nepošteno in nesorazmerno ^[11] ter je pomenilo nepravilnost. Ta položaj je še toliko bolj obžalovanja vreden, ker je Komisija lahko ukrepala v skladu z zahtevami dobrega upravljanja. Če pustimo ob strani strogo pravno vprašanje, ali bi morala biti žena nekdanjega uradnika vezana na zahteve iz člena 85 KP ali ne, je preprosto napačno, da jo je Komisija obravnavala, kot da bi bila uradnik EU. To velja še toliko bolj glede na posebne in zelo težke okoliščine družine. Čeprav ni argumenta o finančnih težavah družine zaradi okrevanja, ukrepi Komisije odražajo pomanjkanje prožnosti in občutljivosti.

22. Ker Komisija ni izkoristila priložnosti, ki jo je ponudila preiskava varuha človekovih pravic, da bi v tej zadevi našla pravično in sorazmerno rešitev, varuh človekovih pravic primer zaključi s kritično pripombo.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključila z naslednjo kritično pripombo:

V tem primeru je bila izterjava celotnega preplačila s strani Komisije nepravična in nesorazmerna. To je pomenilo nepravilnost.

Pritožnik in predsednik Komisije bosta obveščena o tej odločitvi. Varuh človekovih pravic bo o tej preiskavi in njenem izidu obvestil tudi predsednika Evropskega parlamenta, saj gre za nekdanjega uradnika Parlamenta.

Emily O'Reilly

Strasbourg, 24. junija 2015

Vsak preplačani znesek se izterja, če je prejemnik vedel, da ni nobenega upravičenega razloga za plačilo, ali če je bilo dejstvo preplačila očitno tako, da ga ni mogel prezreti.

[2] Celotno besedilo predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/correspondence.faces/en/54660/html.bookmark

[3] Člen 85 KP določa, da se preplačani zneski lahko izterjajo, „če je prejemnik vedel, da ni upravičenega razloga za plačilo, ali če je bilo dejstvo preplačila očitno tako, da ga ni mogel prezreti“.

[4] Celotno besedilo osnutka priporočila varuha človekovih pravic je na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/en/cases/draftrecommendation.faces/en/54690/html.bookmark

[5] Zadeva T-122/95, Daniel Chabert proti Komisiji, Recueil 1996, str. SC-II-63, točka 39.

[6] Zadeva T-324 F proti Komisiji, ZOdl. 2007, str. SC-I-A-2-127; SC-II-A-2-861, točka 137; Zadeva F-18/08, Ritto proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. SC-I-A-1-281; SC-II-A-1-1495, točka 31; in sodbo Sodišča za uslužbence z dne 1. oktobra 2014 v zadevi DF proti Komisiji (F-91/13, še neobjavljena v ZOdl., točka 39).

[7] Komisija je pojasnila naslednje: "ta pokojninski list je sestavljen iz različnih stolpcev: v prvem so navedeni različni elementi pokojnine (v danščini), v drugih stolpcih pa meseci, za katere je bilo izvedeno plačilo. Običajni pokojninski list bo imel številke samo v stolpcu za zadevni mesec. Pokojninski list pritožnika iz novembra 2008 je vseboval 13 dodatnih stolpcev, v katerih je bil naveden znesek, ki ustreza otroškemu dodatku in davčni olajšavi za obdobje od septembra 2008 (v stolpcu z naslovom „200809“) do septembra 2007 (v stolpcu z naslovom „200709“)“.

[8] Glej odstavek 46 predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev.

[9] Glej odstavek 7 osnutka priporočila varuha človekovih pravic.

[10] Glej odstavek 8 osnutka priporočila varuha človekovih pravic.

[11] Člena 6 "Sorazmernost" in 11 "Pravičnost" Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev določata: "[k]adar uradnik sprejema odločitve, zagotovi, da so sprejeti ukrepi sorazmerni z zastavljenim ciljem. Uradnik se zlasti izogiba omejevanju pravic državljanov ali obtoževanju državljanov, kadar te omejitve ali obtožnice niso v razumni povezavi z namenom zasledovanega dejanja [...] Uradnik ravna [...] pravično in razumno.“