Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, romunski državljan, je pri Evropski komisiji vložil pritožbo zaradi kršitve zoper romunske organe v zvezi s projektom razvoja mestnih območij. Projekt se nahaja na severnem območju Bukarešte, v bližini gozda Băneasa. Projekt vključuje stanovanjsko območje, poslovne in javne objekte. Delno je bil izveden.

2. Pritožnik je v pritožbi Komisiji zaradi kršitve opozoril na več težav v zvezi z neskladnostjo projekta z okoljsko zakonodajo EU, in sicer z Direktivo 85/337/EGS [1] ("direktiva o presoji vplivov na okolje") in Direktivo 2001/42/ES [2] ("direktiva o strateški okoljski presoji").

3. Komisija je 3. maja 2012 pritožnika obvestila, da je začela postopek za ugotavljanje kršitev, in 30. aprila 2012 romunskim organom poslala uradni opomin.

4. Pritožnik je 11. maja, 12. junija, 13. junija in 17. julija 2012 Komisiji poslal nadaljnjo korespondenco v zvezi s svojo pritožbo zaradi kršitve.

5. Komisija je 8. avgusta 2012 pritožnika obvestila, da namerava zaključiti postopek za ugotavljanje kršitev proti romunskim organom.

6. Pritožnik se je 27. avgusta 2012 obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

7. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic predložil naslednjo trditev in trditev.

Trditev

Komisija se je napačno odločila, da zaključi pritožnikovo pritožbo zaradi kršitve proti romunskim organom.

Zahtevek

Komisija bi morala nadaljevati postopek za ugotavljanje kršitev proti romunskim organom.

8. Pritožnik je v nadaljnji korespondenci z dne 2. in 6. aprila 2013 predložil naslednjo novo trditev:

Komisija ni preiskala okoliščin, v katerih so se romunski organi 27. marca 2013 odločili izplačati sredstva EU za nov gradbeni projekt na območju Băneasa v Bukarešti.

9. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik Komisiji ni predložil ustreznih upravnih pristopov v zvezi s to trditvijo. Zato in v skladu s členom 2(4) statuta evropskega varuha človekovih pravic varuh človekovih pravic ni pristojen za izvajanje preiskav v zvezi s tem vidikom pritožnikovega primera. Če pa se pritožnik odloči, da bo zadevo predložil Komisiji, lahko ta vidik pritožbe obnovi pri varuhu človekovih pravic, če ni zadovoljen z odgovorom Komisije.

Preiskava

10. Varuh človekovih pravic je 19. septembra 2012 začel preiskavo in Komisijo pozval, naj do 31. decembra 2012 predloži mnenje o pritožnikovi trditvi in zahtevku.

11. Pritožnik je 13. novembra in 3. decembra 2012 poslal nadaljnja dopisa v zvezi s svojo pritožbo.

12. Mnenje Komisije je bilo posredovano pritožniku s pozivom, naj pošlje pripombe. Pritožnik je to storil 20. februarja 2013.

13. Pritožnik je 2. aprila, 6. aprila in 10. junija 2013 poslal nadaljnje dopise v zvezi s svojo pritožbo.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna napačna odločitev o zaključku postopka za ugotavljanje kršitev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožnik je v podporo svoji trditvi navedel, da je Komisija zaključila upravno preiskavo v zvezi z njegovo pritožbo zaradi kršitve. Trdil je, da je Komisija napačno menila, da so romunski organi pravilno uporabili določbe okoljskega prava EU v zvezi s stanovanjskim projektom na območju Băneasa v Bukarešti. Pritožnik je navedel, da so romunski organi odobrili načrta rabe zemljišč za projekt (tj. PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu in PUZ sprememba PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Strada Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1), s čimer so kršili direktivi o presoji vplivov na okolje in strateški presoji vplivov na okolje. Ti načrti rabe zemljišč omogočajo odstopanja od splošnega urbanističnega načrta Bukarešte glede višine gradenj [3]. Po navedbah pritožnika je generalni svet Bukarešte (v nadaljnjem besedilu: CGMB) odobril ta odstopanja ob predpostavki, da bo nosilec projekta zgradil šestpasovno avtocesto, ki bo glavna dostopna cesta do stanovanjskega projekta. Vendar so medtem nacionalna sodišča preklicala načrt za avtocesto. Poleg tega projekt predvideva razširitev elektroenergetskega omrežja, za katero ni bila opravljena presoja vplivov na okolje.

15. Komisija se je v svojem mnenju podrobno sklicevala na svojo korespondenco s pritožnikom v zvezi s predmetom njegove pritožbe.

16. Pritožnik se je na Komisijo prvič obrnil marca 2010 (Komisija pa je pritožbo evidentirala z referenčno številko CHAP(2010)00875). Pritožnik se je v tej pritožbi skliceval na nezakonito uporabo gozdarske ceste – ulice Vadul Moldovei – za vzpostavitev dostopa za vozila in pešce do stanovanjskega projekta na območju Băneasa. Pritožnik se je skliceval tudi na nezakonito ustanavljanje gospodarskih javnih služb, kot so elektrika, plin, voda in kanalizacija, na tem območju. Komisija je iz dopisov, priloženih njegovi pritožbi, ugotovila, da pri pregledu, ki so ga opravile pristojne romunske službe, niso bile najdene nadzemne javne službe, navedene v njegovi pritožbi. Poleg tega je romunska institucija, ki upravlja gozd, vprašanje domnevne nezakonite uporabe gozdarske ceste obravnavala pred nacionalnimi sodišči in dosegla pozitivno sodbo. Zato je Komisija 26. marca 2010 pritožnika obvestila, da namerava zaključiti zadevo, in ga pozvala, naj predloži pripombe.

17. Pritožnik je v svojem odgovoru aprila 2010 vložil nove pritožbe. Skliceval se je namreč na odobritev načrta rabe zemljišča (v nadaljnjem besedilu: PUZ) PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu z odločbo CGMB, s katero je bila kršena direktiva PVO.

18. Komisija je v odgovoru z dne 21. maja 2010 navedla, da: i) ustrezna zakonodaja EU je bila direktiva o strateški okoljski presoji in ne direktiva o presoji vplivov na okolje; in ii) načrt, sprejet leta 2005, ni v njeni preiskovalni pristojnosti, saj je bil sprejet pred pristopom Romunije k EU [4]. Komisija je 22. julija 2010 zaključila pritožbo zaradi kršitve.

19. Pritožnik je 2. junija 2011 ponovno pisal Komisiji in predložil nove informacije v zvezi z razširitvijo električnega omrežja za isti stanovanjski projekt na območju Băneasa. Komisija je pritožnikovo korespondenco evidentirala kot novo pritožbo (pritožbo pa je evidentirala z referenčno številko CHAP (2012)4032) in se odločila, da bo začela dialog s pritožnikom, da bi pridobila dodatna pojasnila. Komisija je z dopisom z dne 22. junija 2011 pritožnika obvestila o morebitni uporabi direktive o presoji vplivov na okolje za razširitev elektroenergetskega omrežja in ga vprašala, ali lahko predloži dodatne informacije, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, ali bi se ta projekt štel za projekt iz Priloge I k navedeni direktivi, za katerega je treba izvesti oceno učinka [5]. Komisija je zahtevala tudi informacije o tekočih sodnih postopkih na nacionalni ravni.

20. Pritožnik je z dopisom z dne 30. junija 2011 [6] potrdil, da za električno omrežje veljajo določbe točke 20 Priloge I k direktivi o presoji vplivov na okolje [7]. Gradbeno dovoljenje za razširitev elektroenergetskega omrežja je bilo izdano v nasprotju z Direktivo PVO, saj ni bila opravljena presoja vplivov na okolje.

21. Glede na korespondenco, prejeto leta 2011 v zvezi z razširitvijo elektroenergetskega omrežja za stanovanjski projekt v Băneasi, je Komisija v zvezi s tem vidikom ugotovila morebitno kršitev direktive o PVO. Zato je Komisija 12. oktobra 2011 začela preiskavo in od romunskih organov zahtevala pojasnila. Romunski organi so v odgovoru z dne 21. decembra 2011 [8] navedli, da pred odobritvijo projekta ni bil izveden noben postopek "pregleda".

22. Komisija je menila, da bi moral biti projekt vsaj predmet postopka pregleda. Zato se je 30. aprila 2012 odločila začeti postopek za ugotavljanje kršitev in je na romunske organe naslovila uradni opomin zaradi kršitve členov 2(1) in 4(2)–(4) Direktive PVO. Pritožnik je bil o tem ustrezno obveščen 3. maja 2012.

23. Pritožnik je dodatne dopise poslal 11. maja, 12. junija, 13. junija in 17. julija 2012.

24. Na sestanku s službami Komisije v Bukarešti maja 2012 („paketni sestanek“) so romunski organi prvič poudarili, da projekt ne bi spadal na področje uporabe direktive o PVO, saj bi bilo električno omrežje podzemno omrežje z omejeno dolžino, zato ne spada na področje uporabe točke 20 Priloge I ali točke 3(b) Priloge II k direktivi o PVO [9].

25. Nato so romunski organi v odgovoru na uradni opomin z dne 29. junija 2012 potrdili, da projekt za razširitev elektroenergetskega omrežja iz zgoraj navedenih razlogov ne spada na področje uporabe Direktive PVO [10].

26. Glede na odgovor romunskih organov in ker v korespondenci pritožnika ni bilo dokazov o nasprotnem, Komisija ni našla razlogov za nadaljevanje zadeve in je pritožniku 8. avgusta 2012 poslala dopis pred zaključkom postopka.

27. Pritožnik je odgovoril 10. avgusta, 12. avgusta in 24. avgusta 2012. 23. septembra 2012 je nagovoril Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko, pri čemer se je prvič skliceval na uporabo sredstev EU za projekt drugega nosilca projekta. Na dan mnenja Komisije je bil postopek za ugotavljanje kršitev še vedno odprt, da bi Komisija lahko preučila to novo korespondenco.

28. Komisija je nadalje ugotovila, da je pritožnik po tem, ko je leta 2010 vložil prvotno pritožbo, izpostavil druga vprašanja, ki ne spadajo v okvir postopka za ugotavljanje kršitev, in sicer: i) nezakonita uporaba gozdne ceste; ii) nezakonito prekrivanje dela gozda s prodom, da se gozdna cesta podaljša za 350 m, in nezakonita uporaba s strani nosilca projekta; iii) odobritev PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu z odločbo CGMB v nasprotju z direktivo o presoji vplivov na okolje; iv) odobritev spremembe PUZ za PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Strada Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1, s sklepom CGMB, ki domnevno krši direktivo o strateški okoljski presoji; in v) obtožbe v zvezi s prihodnjo šestpasovno avtocesto, ki poteka skozi gozd Băneasa. Vendar je Komisija vse te točke ocenila na naslednji način.

29. V zvezi z nezakonito uporabo gozdarske ceste (pod i) – ki ni javna cesta – in glede na sodne postopke, ki potekajo na nacionalni ravni, je Komisija z dopisom z dne 26. marca 2010 pritožnika obvestila, da zadeva spada v nacionalno pristojnost.

30. V zvezi z dejstvom, da je bil del gozda pokrit s prodom, da bi se gozdna cesta podaljšala za 350 m, in da ga je nosilec projekta nezakonito uporabljal (pod ii), je pritožnik poudaril, da ni bila opravljena presoja vplivov na okolje. Komisija je v dopisu z dne 8. avgusta 2012 pritožnika obvestila, da ta razvoj ni v smislu projekta za namene direktive o presoji vplivov na okolje, zato se določbe navedene direktive ne uporabljajo. Poleg tega je bilo pred nacionalnimi sodišči izpodbijano dejstvo, da je bil gozd uporabljen kot pot za dostop, za katero se zdi, da razkriva nezakonitosti v skladu z nacionalnim pravom.

31. V zvezi s trditvijo, da je bila družba PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu odobrena v nasprotju z direktivo o presoji vplivov na okolje (točka iii), je Komisija z dopisom z dne 21. maja 2010 obvestila pritožnika, da se obravnavana zadeva nanaša na direktivo o strateški okoljski presoji. Poleg tega Komisija glede na to, da je bil sklep o odobritvi izdan leta 2005, tj. pred pristopom Romunije k EU, ni mogla ugotoviti kršitve prava EU, ki se za Romunijo ni uporabljalo pred letom 2007. To je bilo ponovljeno v dopisu pred zaključkom, ki je bil pritožniku poslan 8. avgusta 2012.

32. Kar zadeva trditev o kršitvi Direktive SOP v zvezi s spremembo PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Strada Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1 (pod iv), se zdi, da so bila uporabljena postopkovna pravila SOP (romunski organi so opravili „pregled“). Pritožnik je bil o tem obveščen v dopisu z dne 8. avgusta 2012.

33. Nazadnje, v zvezi z obtožbami, povezanimi s šestpasovno avtocesto, ki poteka skozi gozd Băneasa (pod točko v), je pritožnik omenil študijo, ki predvideva potrebo po taki avtocesti. To dejstvo samo po sebi ne vodi do domneve o kršitvi, saj taka študija nima pravnih značilnosti načrta ali projekta v smislu direktiv SOP in PVO. Pritožnik je bil o teh vidikih obveščen v dopisu pred zaključkom z dne 8. avgusta 2012.

34. Komisija je tudi ugotovila, da je pritožnik v svoji korespondenci iz avgusta 2012 navedel dva nova argumenta, in sicer:

i) Prva trditev

Dva načrta rabe zemljišč – PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu in PUZ Sprememba PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1 – bi bila odobrena na podlagi „predpostavke, da bo poročilo o presoji vplivov na okolje ugodno za šestpasovno avtocesto skozi gozd Băneasa“. Pritožnik je z dopisom z dne 24. avgusta 2012 Komisiji poslal potrdilo o urbanizmu, ki se nanaša na javno cesto, katere del naj bi služil stanovanjskemu območju.

ii) Druga trditev

Člen 6(4)[11] direktive SOP o javnem posvetovanju je bil kršen v zvezi s spremembo PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1.

35. V zvezi s trditvijo iz odstavka 34(i) je Komisija menila, da na podlagi novih elementov, ki jih je sporočil pritožnik, ni mogoče domnevati kršitve prava EU, ker potrdila o urbanizmu nimajo pravnih značilnosti načrta ali projekta v smislu direktiv SOP in PVO. Zdi se, da šestpasovna avtocesta trenutno ne obstaja niti kot načrt v smislu Direktive SOP niti kot projekt v smislu Direktive PVO. Glede na razpoložljive informacije ni nobene odločitve v zvezi z načrtom rabe zemljišča (ki bi spadal na področje uporabe direktive SOP) ali projektom (ki bi spadal na področje uporabe direktive PVO).

36. V zvezi s trditvijo iz odstavka 34(ii) je Komisija poudarila, da se člen 6(4) direktive o strateški presoji vplivov na okolje uporablja le, kadar nacionalni organi menijo, da je potreben celovit postopek strateške presoje vplivov na okolje, vendar v tem primeru ni bilo tako.

37. Nazadnje je Komisija opozorila, da trenutno pripravlja dodaten odgovor pritožniku, da bi podrobno pojasnila vse te vidike. Komisija je tudi ugotovila, da se korespondenca pritožnika ponavlja.

38. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje navedel, da ni nikoli zanikal, da je bila izvedena presoja vplivov na okolje v zvezi s spremembo načrta rabe zemljišča PUZ za PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Strada Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1. Vendar naj bi bila presoja vplivov na okolje opravljena površno in nezakonito. Pritožnik je poudaril, da poročilo, ki ga je izdalo romunsko ministrstvo za okolje, potrjuje ugotovitve, da je bila presoja vplivov na okolje izvedena nezakonito, celotna dokumentacija, predložena CGMB za odobritev spremembe PUZ za PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Strada Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1, pa je v nasprotju s sodbo nacionalnega sodišča, ki je „pred sprejetjem navedenega načrta rabe zemljišča preklicalo načrt za avtocesto skozi gozd“. Po navedbah pritožnika CGMB ni želel vključiti načrta rabe zemljišča v odločitev sodišča in zmanjšati koeficientov višine stavb, vključenih v projekt.

39. Pritožnik je poudaril, da želi obsoditi „prakso, grobo, ki projicira namišljeno avtocesto, razvijalec pridobi spektakularne koeficiente urbanizma in si tako v prihodnosti zagotovi visok dobiček, nato pa trdi in zahteva od [pristojnih] organov, da je treba avtocesto zgraditi, ko bo [projekt] končan z blokom stolpa 12 stor [ey]“. Po mnenju pritožnika bi bil pravi pristop najprej izvedba presoje vplivov na okolje in vseh drugih formalnosti v zvezi s šestpasovno avtocesto ter nato odobritev zadevnega načrta rabe zemljišča.

40. Pritožnik je v svojem nadaljnjem dopisu varuhu človekovih pravic z dne 10. junija 2013 navedel, da se je Komisija 25. aprila 2013 odločila zaključiti njegovo pritožbo zaradi kršitve. Predložil je tudi kopijo zaključnega pisma Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic

41. Pritožnikova trditev se nanaša na domnevno napačno odločitev o zaključku njegove pritožbe zaradi kršitve. Ko se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic, Komisija še ni zaključila preiskave, vendar je med preiskavo 25. aprila 2013 to storila. Komisija v sklepu o zaprtju ni navedla nobene utemeljitve za zaprtje, vendar je navedla, da so bili razlogi za zaključek preiskave navedeni v njenem dopisu pred zaključkom z dne 8. avgusta 2012. Pregled varuha človekovih pravic se bo tako nanašal na oceno Komisije v zvezi s pritožnikovim primerom, ki jo je podala v dopisu pred zaključkom. Varuh človekovih pravic meni, da lahko pride do nepravilnosti pri odločitvi o zaključku postopka za ugotavljanje kršitev, če Komisija svoje odločitve ne pojasni ustrezno; stori postopkovno napako ali očitno napako pri presoji; očitno napačno razlaga zakon; ali upošteva nepomembna vprašanja.

42. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je pritožnikova pritožba zaradi kršitve, na podlagi katere je Komisija začela postopek za ugotavljanje kršitev proti romunskim organom, nanašala na razširitev elektroenergetskega omrežja za stanovanjski projekt v Băneasi, ki naj bi bil v nasprotju z določbami direktive o presoji vplivov na okolje (utemeljitev i). Pritožnik je nato trdil, da bi morala Komisija nadaljevati postopek za ugotavljanje kršitev, ker sta bila načrta rabe zemljišč PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu in PUZ Sprememba PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1, sprejeta na podlagi napačne domneve o gradnji šestpasovne avtoceste skozi gozd Băneasa in v nasprotju z določbami direktive SOP (argument ii).

43. V zvezi s trditvijo pritožnika iz točke (i) je preiskava Komisije o kršitvi pokazala, da razširitev elektroenergetskega omrežja za zadevni projekt ne spada na področje uporabe določb direktive o presoji vplivov na okolje. Poleg tega pritožnik ni izpodbijal ugotovitev Komisije. V teh okoliščinah se predhodna ugotovitev Komisije, da v zvezi s tem vidikom ne bo nadaljevala postopka za ugotavljanje kršitev, zdi razumna in pravno pravilna.

44. V zvezi s trditvijo iz točke (ii) pritožnik ni izpodbijal stališča Komisije, da šestpasovna avtocesta trenutno ne obstaja niti kot načrt v smislu Direktive SOP niti kot projekt v smislu Direktive PVO. Poleg tega ni nobene odločitve v zvezi z načrtom rabe zemljišča (ki bi spadal na področje uporabe Direktive SOP) ali projektom (ki bi spadal na področje uporabe Direktive PVO). Pritožnik prav tako ni izpodbijal ugotovitve Komisije, da dokazi, ki jih je predložil v podporo svojim očitkom, in sicer potrdila o urbanizmu, nimajo pravnih značilnosti načrta ali projekta v smislu direktiv SOP in PVO. Vendar se zdi, da pritožnik trdi, da so bili načrti rabe zemljišč sprejeti ob predpostavki, da bo zgrajena šestpasovna avtocesta. Glede na to, da je medtem nacionalno sodišče razveljavilo načrt gradnje avtoceste, bi bilo treba oba načrta rabe zemljišč ustrezno spremeniti.

45. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, kot je pravilno poudarila Komisija, da načrt rabe zemljišč PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu ne spada na področje uporabe prava EU, saj je bil sklep o odobritvi sprejet pred pristopom Romunije k EU. Glede spremembe PUZ za PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1, varuh človekovih pravic na podlagi mnenja Komisije in njene predhodne korespondence s pritožnikom [12] razume, da se je Komisija odločila, da zadeve ne bo nadaljevala, ker se zdi, da so bila uporabljena postopkovna pravila SOP. Čeprav so romunski organi menili, da celotni postopek strateške okoljske presoje ni potreben, so v zvezi s tem pred odobritvijo projekta vseeno izvedli postopek pregleda. Nazadnje varuh človekovih pravic kot razumno sprejema stališče Komisije, da lahko sprememba prvotnega načrta rabe zemljišča kaže na težavo pri uporabi nacionalne zakonodaje o načrtovanju, vendar ne kaže na kršitev direktive o strateški okoljski presoji.

46. Varuh človekovih pravic meni, da je to načeloma zadovoljiva utemeljitev za odločitev Komisije, da ne bo obravnavala pritožbe zaradi kršitve, ki ji je bila predložena. V obravnavani zadevi izvedena preiskava kršitve ni razkrila kršitve prava Unije. Zato je bilo razumno, da Komisija ni nadaljevala preiskave pri romunskih organih.

47. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija v celoti upoštevala postopkovne zahteve iz svojega sporočila o posodobitvi obravnavanja odnosov s pritožnikom v zvezi z uporabo prava Unije (v nadaljnjem besedilu: sporočilo)[13], katerega cilj je vzpostaviti jasen in pregleden okvir za obravnavo pritožb zaradi kršitev. Prvič, v skladu s točko 7 Sporočila je pritožnika obvestila o ukrepih, sprejetih v odgovor na njegovo pritožbo. Drugič, potem ko je pritožnik junija 2011 vložil pritožbo, je Komisija stopila v stik z romunskimi organi in jih prosila za pojasnilo v zvezi s tem. Maja 2012 je pritožnika obvestila o začetku postopka za ugotavljanje kršitev proti romunskim organom in o tem, da je bil poslan uradni opomin. Komisija je 8. avgusta 2012 pritožniku poslala dopis pred zaključkom postopka, v katerem ga je obvestila, da namerava zaključiti zadevo, in ga pozvala, naj predloži svoje pripombe. Glede na novo korespondenco, ki jo je pritožnik predložil Komisiji med preiskavo varuha človekovih pravic, se je Komisija odločila, da bo te nove informacije ocenila pred zaključkom zadeve 25. aprila 2013 in o tem ustrezno obvestila pritožnika.

48. Nazadnje varuhinja človekovih pravic pozdravlja podrobno razlago Komisije o njeni obravnavi pritožnikovega primera, ki jo je podala v svojem mnenju (povzeto v odstavkih 16–37 zgoraj).

49. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija predložila natančno in razumno utemeljitev, zakaj se je odločila, da pritožbe pritožnika zaradi kršitve ne bo nadalje obravnavala. Zato ne najde nepravilnosti v zvezi s pritožnikovo trditvijo. Iz tega sledi, da pritožnikove trditve ni mogoče sprejeti.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 3. septembra 2013

---

[1] Direktiva Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40).

[2] Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, str. 30).

[3] Po navedbah pritožnika je v splošnem urbanističnem načrtu Bukarešte določeno, da je največja dovoljena višina območja pritličje + 2 nadstropji, zadevni načrt rabe zemljišča pa omogoča višino pritličja + 12 nadstropij.

[4] Komisija in pritožnik sta si o tej zadevi izmenjala nadaljnjo korespondenco.

[5] V zvezi s tem se točka 20 Priloge I k Direktivi PVO nanaša na „izgradnjo nadzemnih električnih vodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km“.

[6] Pritožnik je 21. julija in 26. septembra 2011 poslal dodatna dopisa.

[7] Po navedbah pritožnika je projekt zajemal razširitev elektroenergetskega omrežja, tako da je bilo daljše od 15 km in je imelo napetost višjo od 220 kV.

[8] Romunski organi so Komisijo obvestili, da projekt spada na področje uporabe Priloge II k Direktivi PVO, saj je bil dolg manj kot 15 km (dolžina razširitve električnega omrežja je približno 4,5 km, kar je pod pragom 15 km, določenim v točki 20 Priloge I k Direktivi). Poleg tega je bilo gradbeno dovoljenje izdano brez uporabe postopkovnih zahtev iz direktive o presoji vplivov na okolje (presoja za odločitev, ali se bo zahtevala presoja vplivov na okolje).

[9] To dejstvo je potrdilo tudi poročilo o inšpekcijskem pregledu ministrstva za okolje, ki ga je pritožnik predložil Komisiji.

[10] Po navedbah Komisije so romunski organi v svojem odgovoru pojasnili, da čeprav se točka 3(b) Priloge II k Direktivi PVO nanaša na industrijske obrate za prenos električne energije po nadzemnih kablih (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I), je bila razširitev električnega omrežja za zadevni projekt izvedena prek podzemnega kabla, električno omrežje pa je tudi podzemno. Glede na to, da se Direktiva izrecno sklicuje na „nadzemne kable“, so romunski organi trdili, da razširitev električnega omrežja prek podzemnih kablov ne spada na področje uporabe Direktive. Poleg tega se uporaba točke 20 Priloge I k Direktivi PVO nanaša na projekte iz člena 4(1), medtem ko ureja gradnjo nadzemnih električnih vodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km, so romunski organi navedli, da je zadevno električno omrežje podzemno omrežje s povprečno napetostjo 20 kV in dolžino 4,5 km. Na podlagi zgornje utemeljitve so romunski organi sklenili, da se projekt ne šteje za projekt v skladu s točko 13 Priloge II, tj. spremembo ali razširitev projektov iz Priloge I ali Priloge II, ki so že odobreni, izvedeni ali v postopku izvajanja. Nazadnje so nacionalni organi poudarili, da projekt razširitve obravnavanega električnega omrežja verjetno ne bo pomembno vplival na okolje zaradi svoje narave (prenos električne energije prek podzemnih kablov s povprečno napetostjo 20 kV), velikosti (dolžina 4,5 km) in lokacije (dela so bila izvedena pod pločniki nekaterih ulic na mestnem območju).

[11] Člen 6 Direktive SOP se, kolikor je upoštevno, nanaša na posvetovanja z javnostjo o osnutku načrta in okoljskem poročilu.

[12] Komisija je v dopisu z dne 6. novembra 2012 skratka pojasnila, da je bil prvotni načrt rabe zemljišča PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu predmet postopka SOP. Pozneje je bil ta načrt rabe zemljišča spremenjen s spremembo načrta rabe zemljišča PUZ Aleea Teişani (tarlaua 468) – Pădurea Pustnicu – Pădurea Băneasa, sektor 1. S to spremembo so bili seznanjeni romunski okoljski organi, ki so po postopku pregleda menili, da podatki, na katerih temelji okoljsko poročilo, pripravljeno med postopkom strateške okoljske presoje za prvotni načrt rabe zemljišč (PUZ Strada Pădurea Neagră – Pădurea Pustnicu), niso bili bistveno spremenjeni. Zato je prvotno okoljsko mnenje, ki so ga izdali romunski organi, ostalo veljavno. Komisija je sklenila, da je navedeni postopek v skladu z določbami člena 3(3) Direktive SOP, ki določa, da se za načrte in programe, ki določajo uporabo majhnih območij na lokalni ravni, ter manjše spremembe načrtov in programov iz odstavka 2 zahteva presoja vplivov na okolje le, če države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

[13] COM(2012) 154 final, Bruselj, 2.4.2012.