OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je zasebno podjetje, specializirano za informacijsko tehnologijo in komunikacije. Pritožnik je delal v konzorciju z agencijo za komuniciranje, ki je bila glavni izvajalec. Urad za publikacije Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: OPOCE) jim je dodelil okvirno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba).

2. Pritožnik je 30. aprila 2008 stopil v stik z OPOCE in zahteval kopijo zahtevkov za ponudbe v zvezi s pogodbo, ki jih je OPOCE predložil glavnemu izvajalcu. Urad OPOCE je odgovoril 23. maja 2008 in zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov.

3. Pritožnik je 26. maja 2009 generalnemu sekretariatu Komisije poslal potrdilno prošnjo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1049/2001)[1]. Generalni sekretariat je odgovoril 1. avgusta 2008 in potrdil odločitev OPOCE o zavrnitvi dostopa.

4. Pritožnik je 1. septembra 2008 Komisiji ponovno poslal dopis, v katerem je izpodbijal njegov odgovor na potrdilno prošnjo. Komisija je 3. septembra 2008 odgovorila in ponovila svojo odločitev, da zavrne dostop do zahtevanih dokumentov.

5. Pritožnik je 19. septembra 2008 vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

6. Pritožnik je v svoji prvotni pritožbi navedel naslednje trditve in trditve:

1. Pritožnik trdi, da mu je bil neupravičeno zavrnjen dostop do dokumentov v zvezi z okvirno pogodbo, ki sta jo podpisala pritožnik in urad OPOCE. Zadevni dokumenti so vsi zahtevki za ponudbe, predloženi glavnemu izvajalcu.
2. Pritožnik trdi, da bi mu bilo treba zagotoviti popoln dostop do zahtevanih dokumentov.

7. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije predložil novo trditev in trditev:

1. Komisija ni upoštevala postopka, določenega v povabilu k oddaji ponudb v zvezi s kaskadnim sistemom.
2. Komisija bi morala pritožniku nadomestiti izgube, ki jih je utrpel zaradi nepravilnosti pri izvajanju okvirne pogodbe.

8. Kar zadeva pritožnikovo novo trditev in trditev, ki jo je navedel v svojih pripombah na mnenje Komisije, pritožnik ni dokazal, da je Komisiji predhodno predložil ustrezne upravne pristope, kot zahteva člen 2.4 Statuta evropskega varuha človekovih pravic. Zato sta nova trditev in predlog nedopustna.

Poizvedba

9. Pritožba je bila 25. novembra 2008 posredovana Komisiji, ki je bila pozvana, naj do 29. januarja 2009 predloži mnenje. Komisija je 23. februarja in 26. marca 2009 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev mnenja o tej pritožbi do 31. aprila 2009. Komisija je 24. aprila 2009 poslala svoje mnenje, ki je bilo nato posredovano pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik je svoje pripombe poslal 25. junija 2009.

10. Službe varuha človekovih pravic so 18. maja 2009 v skladu s členom 3(2) statuta varuha človekovih pravic pregledale vprašanja za predhodno odločanje, predložena vodilnemu izvajalcu na podlagi okvirne pogodbe. Komisija je menila, da so ti dokumenti zaupni.

11. Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku in Komisiji.

12. Komisija je 12. maja 2010 službam varuha človekovih pravic predložila dodatne informacije (iz odstavka 24 spodaj), ki jih je pritožnik poznal zaradi njihove narave.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Domnevno neodobritev dostopa do ustreznih dokumentov in s tem povezane trditve s strani Komisije

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

13. Pritožnik je v podporo svoji trditvi trdil, da Komisija ni ustrezno navedla razlogov za svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih dokumentov na podlagi izjem iz Uredbe 1049/2001, in sicer (i) četrte alinee člena 4(1)(a)[2] o varstvu javnega interesa v zvezi s finančno, monetarno ali gospodarsko politiko; (ii) prva alinea člena 4(2)[3] v zvezi z varstvom poslovnih interesov; (iii) člen 4(6)[4] v zvezi z delnim dostopom do dokumentov.

14. V zvezi z varstvom javnega interesa je pritožnik poudaril, da so vprašanja za predhodno odločanje dokumenti, v katerih Komisija opisuje obseg dela, ki ga pričakuje od izvajalca. Merila, določena v vprašanjih za predhodno odločanje, so pomembna za razumevanje obvestila o javnem naročilu. Zato morajo biti na voljo vsem podjetjem, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, da lahko pošteno konkurirajo [5]. Menila je, da bi razkritje dokumentov zaščitilo javni interes z zagotavljanjem spoštovanja načel preglednosti in enakega obravnavanja, kot sta določeni v členu 89(1) finančne uredbe [6].

15. V zvezi z zaščito poslovnih interesov je pritožnik opozoril na razlago izjeme, ki jo je podalo Evropsko sodišče, in sicer, da mora biti oslabitev zadevnega interesa razumno predvidljiva in ne zgolj hipotetična. V tem primeru je pritožnik menil, da Komisija ni dokazala, kako bi razkritje vprašanj za predhodno odločanje ogrozilo poslovne interese izvajalcev in lastne interese.

16. Pritožnik je tudi poudaril, da je v konzorciju pristojen za vse zadeve v zvezi z informacijsko tehnologijo. Zato razkritje vprašanj za predhodno odločanje ne bi škodovalo interesom glavnega izvajalca.

17. Pritožnik je nazadnje trdil, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje zahtev za informacije, saj bi Komisija z odobritvijo razkritja dokazala, da pri izvajanju okvirnih pogodb zagotavlja pošteno konkurenco, kot je določeno v finančni uredbi. Dodal je, da je Komisija z zavrnitvijo delnega dostopa do dokumentov kršila načelo sorazmernosti, ker ni zagotovila ravnovesja med sprejetimi ukrepi in zastavljenim ciljem.

18. Komisija se v svojem mnenju ni strinjala s pritožnikom. Navedla je, da so informacije, ki jih vsebujejo vprašanja za predhodno odločanje, podrobnejše od informacij, navedenih v razpisnih zahtevah, ki se nanašajo na vsak javni razpis. Vsako vprašanje za predhodno odločanje vsebuje opis projekta stranke (stranka je lahko generalni direktorat Komisije ali ena od njegovih storitev) in tehnične specifikacije, ki jih je razvila OPOCE. Vprašanja za predhodno odločanje so „opisni proces“, v katerem se projekti in specifikacije spremenijo, kar privede do končne ponudbe za posebno nalogo, ki jo je treba izpolniti v okviru okvirne pogodbe. Izmenjave med OPOCE in izvajalcem vključujejo opis posebnih nalog in se nanašajo na strokovno znanje izvajalca, pričakovani vložek, predlagane metode in pogajanja o cenah. Zato bi razkritje teh dokumentov razkrilo podrobne informacije o izvajanju pogodbe s strani izvajalca, kar bi lahko ogrozilo njegove poslovne interese. Poleg tega bi Komisija z razkritjem poslovno občutljivih informacij o vsebini določenega dela, ki se izvaja na podlagi tekoče okvirne pogodbe, zmanjšala privlačnost svojih javnih razpisov in tako ogrozila svoje poslovne interese. Razkritje zahtevanih vprašanj za predhodno odločanje, ki vsebujejo podrobne informacije o izvajanju pogodbe s strani izvajalca, bi izkrivilo pošteno konkurenco.

19. V zvezi s trditvijo, da Komisija ni pojasnila svojega razlogovanja (glej točko 13), je Komisija navedla, da je svojo odločbo utemeljila na splošnih domnevah, ki se uporabljajo za nekatere kategorije dokumentov, glede na to, da lahko splošni preudarki veljajo za dokumente iste vrste. Vendar mora Komisija v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali se taki splošni preudarki dejansko uporabljajo za določen dokument, katerega razkritje se od nje zahteva [7]. Komisija je to storila. V zvezi s tem je Komisija zadevne dokumente opisala kot „elektronsko sporočilo, ki ga je Komisija poslala [glavnemu izvajalcu], …, skupaj s prilogami, v katerih so navedene ustrezne in posebne informacije“. Poleg tega se je Komisija sklicevala na izjeme, ki se uporabljajo za te dokumente, in pritožniku predložila podrobne razloge.

20. Komisija je v zvezi s prevladujočim javnim interesom menila, da po njenem vedenju ni na voljo nobenih informacij, ki bi kazale na obstoj prevladujočega javnega interesa. Nasprotno, zavrnitev dostopa javnosti do zahtevanih dokumentov je bila v najboljšem javnem interesu, kar zadeva pošteno konkurenco.

21. Komisija je tudi navedla, da je ustrezno ocenila informacije iz zahtevanih dokumentov in ugotovila, da so ti dokumenti v celoti zajeti z izjemami, na katere se je oprla.

22. Glede na navedeno je Komisija menila, da je zadostno obrazložila zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov v skladu s členom 253 ES (novi člen 296 PDEU).

23. Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svojem stališču, da Komisija ni ustrezno pojasnila, kako bi razkritje zahtevanih dokumentov oslabilo zaščitene interese in ali v okoliščinah iz člena 4(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001 ni prevladujočega javnega interesa za razkritje.

24. Komisija je 12. maja 2010 dopolnila svoje zgoraj navedeno mnenje in službe varuha človekovih pravic obvestila, da je pritožnik pri Splošnem sodišču vložil tožbo zoper odločbi Komisije z dne 27. januarja 2010 oziroma 11. marca 2010. Komisija je s tema sklepoma in iz istih razlogov zavrnila dostop do dokumentov iste vrste, kot so tisti, ki so obravnavani v tej zadevi, in sicer do vprašanj za predhodno odločanje, izdanih v okviru okvirnih pogodb, sklenjenih med Unijo in nekaterimi družbami.

Ocena varuha človekovih pravic

25. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik pri Splošnem sodišču vložil tožbo, s katero je zahteval razglasitev ničnosti sklepov Komisije z dne 27. januarja in 11. marca 2010, s katerima je zavrnil dostop do vseh vprašanj za predhodno odločanje, ki se nanašajo na vse sklope več okvirnih pogodb, ki so jih obravnavale različne službe Komisije. Pritožnik je v utemeljitev svoje prošnje trdil, da je Komisija kršila določbe Uredbe št. 1049/2001, ker ni konkretno in posamično preučila dokumentov, navedenih v prošnji za dostop, da bi presodila, ali se uporabljajo izjeme, na katere se je sklicevala, oziroma ali je mogoče odobriti delni dostop. Poleg tega je pritožnik trdil, da bi bilo treba utemeljitve Komisije v zvezi z zaščito gospodarske politike EU, zaščito poslovnih interesov in razlogi javne varnosti zavrniti kot popolnoma neutemeljene. V skladu z obvestilom, ki ga je Splošno sodišče objavilo v Uradnem listu, so razlogi, na katere se je Komisija oprla pri zavrnitvi prošnje za dostop do dokumentov, po mnenju pritožnika splošni in abstraktni ter ne kažejo na to, da je Komisija preučila specifično vsebino vsakega posameznega zahtevanega dokumenta.

26. Glede na navedeno se zdi, da se tožba, ki jo je pritožnik vložil pri Splošnem sodišču, nanaša na isto vrsto dokumentov, kot so tisti, do katerih je Komisija v obravnavani zadevi zavrnila dostop, in sicer na zahteve za dostop, izdane v okviru okvirnih pogodb med Unijo in nekaterimi družbami. Poleg tega se zdi, da se je Komisija pri zavrnitvi dostopa do zaprošenih vprašanj za predhodno odločanje oprla na iste izjeme iz Uredbe št. 1049/2001, in sicer (i) četrto alineo člena 4(1)(a) v zvezi z varstvom javnega interesa, kar zadeva finančno, monetarno ali gospodarsko politiko; in (ii) člen 4(2), prva alinea, ki se nanaša na varstvo poslovnih interesov, kot v tem očitku.

27. Glede na navedeno varuh človekovih pravic opozarja, da je v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije pooblaščen za sprejemanje pritožb „… v zvezi s primeri nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov in agencij Unije …, razen kadar so ali so bila domnevna dejstva predmet sodnih postopkov.“Člen 2(7) statuta evropskega varuha človekovih pravic določa tudi, da „…, kadar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prekiniti njeno obravnavo, se izid vseh preiskav, ki jih je do takrat opravil, vloži brez nadaljnjega ukrepanja.“

28. Komisija je navedla, da se je v obravnavani zadevi oprla na splošne domneve, ki se uporabljajo za nekatere kategorije dokumentov, saj lahko splošni preudarki veljajo za dokumente iste vrste. Splošno sodišče bo opravilo nadzor nad domnevami, na katere se je Komisija oprla v zvezi z nekaterimi dokumenti. Ti dokumenti spadajo v isto kategorijo kot dokumenti, ki so predmet tega očitka.

29. V teh okoliščinah lahko varuh človekovih pravic do odločitve Splošnega sodišča samo ustavi obravnavo te pritožbe in vloži preiskavo, ki jo je že opravil, ne da bi sprejel nadaljnje ukrepe.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Varuh človekovih pravic zaključi obravnavo te pritožbe in zaključi do zdaj izvedeno preiskavo, ne da bi sprejel nadaljnje ukrepe.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 20. julija 2010

[1] UL 2001, L 267, str. 43.

[2] Člen 4(1a), četrta alinea, Uredbe št. 1049/2001 se glasi: "Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva finančno, monetarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice…, razen če ne prevlada javni interes za razkritje."

[3] Člen 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 se glasi: „Institucije zavrnejo dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov fizične ali pravne osebe, vključno z intelektualno lastnino …, razen če ne prevlada javni interes za razkritje.“

[4] Člen 4(6) Uredbe št. 1049/2001 se glasi: „Če velja katera od izjem le za dele zahtevanega dokumenta, se preostali deli dokumenta objavijo.“

[5] Pritožnik se je skliceval na zadevo T-345/03, Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-341.

[6] Uredba Sveta 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, UL 2002, L 248/1. Člen 89(1) določa: „Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, so v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.“

[7] Komisija se je sklicevala na združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P, Švedska in Turco proti Svetu, ZOdl. 2008, str. I-4723, točka 50.