Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je 12. oktobra 2010 Evropski komisiji poslal dopis, v katerem je izrazil svoja kritična stališča in zahteval informacije o več temah, in sicer predvsem o pristopu Turčije, Ukrajine in Gruzije k EU, pomoči državam EU v stečaju, potovanjih brez vizumov med EU in Rusko federacijo ter televizijskem kanalu na ravni EU v vseh jezikih EU.

2. Ker pritožnik ni prejel odgovora, je 8. aprila 2011 poslal opomin.

3. Pritožnik je 31. maja 2011 predstavništvu Komisije v Nemčiji poslal opomin in zahteval, da se ga obvesti o organih, pri katerih bi se lahko pritožil glede ravnanja Komisije.

4. Pritožnik je 1. julija 2011 predstavništvu Komisije v Nemčiji poslal še en opomin. Spraševal je o pravilnem naslovu Komisije in elektronskem naslovu Predstavništva Komisije v Berlinu. Zlasti je želel vedeti, ali se bo korespondenca, poslana na splošni naslov Komisije, vendar naslovljena na njenega predsednika, prenesla na njegov naslov.

5. Predstavništvo Komisije v Nemčiji je 7. julija 2011 odgovorilo na dopis pritožnika z dne 1. julija 2011. Zagotovilo mu je, da bo korespondenca načeloma posredovana zadevnemu naslovniku. Poleg tega ga je pozvala, naj svoja vprašanja še enkrat po elektronski pošti pošlje predstavništvu Komisije v Nemčiji, ki mu bo hitro odgovorilo.

6. Komisija je 15. septembra 2011 odgovorila pritožniku. Potrdila je prejem pritožnikovih dopisov z dne 12. oktobra 2010 in 8. aprila 2011 ter se opravičila za zamudo pri odgovoru. Ne da bi Komisija obravnavala vprašanja, ki jih je izpostavil pritožnik, ga je za najnovejše informacije o Komisiji napotila na spletišče Europe Direct, kjer je lahko našel kontaktne podatke za pridobitev informacij o politikah EU. Komisija mu je sporočila tudi telefonsko številko Europe Direct.

Predmet preiskave

7. Ta preiskava se nanaša na naslednje obtožbe in trditve:

Obtožbe:

Komisija (i) pritožnikovega dopisa z dne 12. oktobra 2010 ni ustrezno obravnavala in (ii) ga je zato obravnavala diskriminatorno in neustrezno.

Terjatve:

Komisija bi morala navesti razloge, zakaj (i) pritožnikovega dopisa ni ustrezno obravnavala ter (ii) ga je obravnavala diskriminatorno in neustrezno.

8. Pritožnik je v svojih pripombah v dopisu z dne 12. oktobra 2010 dodal zahtevo, naj Komisija odgovori na vprašanja. Varuh človekovih pravic se je odločil, da bo to trditev vključil v svojo preiskavo.

Preiskava

9. Pritožnik je 13. oktobra 2011 pri varuhu človekovih pravic vložil pritožbo.

10. Varuh človekovih pravic je 20. oktobra 2011 pritožnika pozval, naj pojasni svojo pritožbo. Pritožnik je odgovoril 24. oktobra 2011.

11. Varuh človekovih pravic je 15. decembra 2011 začel preiskavo in pozval Komisijo, naj do 31. marca 2012 predloži mnenje o zgoraj navedenih obtožbah in trditvah. Varuh človekovih pravic je v svojem dopisu Komisijo obvestil, da „je pritožnik pojasnil, da namen njegove pritožbe varuhu človekovih pravic ni pridobiti odgovore na vprašanja iz njegovega dopisa z dne 12. oktobra 2010, temveč ugotoviti, zakaj je Komisija ta dopis obravnavala tako, kot je to storila“.

12. Pritožnik je 7. maja 2012 poslal nadaljnjo korespondenco, v kateri se je pritožil, da Komisija še vedno ni predložila svojega mnenja.

13. Komisija je 10. maja 2012 predložila angleško različico svojega mnenja in se opravičila za zamudo. Varuh človekovih pravic je 11. maja 2012 mnenje posredoval pritožniku. Komisija je 23. maja 2012 poslala prevod svojega mnenja v nemščino. Varuh človekovih pravic je 29. maja 2012 prevod posredoval pritožniku.

14. Pritožnik je 31. maja 2012 predložil nadaljnjo korespondenco. Dne 20. junija 2012 je predložil pripombe na mnenje Komisije. Službe varuha človekovih pravic so 7. maja 2013 pritožnika pisno vprašale, ali se strinja s predlogom za sporazumno rešitev njegove pritožbe [1]. Pritožnik je bil obveščen, da če varuh človekovih pravic ne prejme odgovora v dveh tednih od pritožnikovega prejema dopisa, se šteje, da se pritožnik s predlogom ne strinja. Pismo je bilo 3. junija 2013 vrnjeno uradu varuha človekovih pravic z navedbo, da ga pritožniku ni bilo mogoče predložiti.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domneva o neustrezni obravnavi pritožnikovega dopisa s strani Komisije

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

15. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Komisija na njegov dopis z dne 12. oktobra 2010 odgovorila šele 15. septembra 2011, potem ko je Komisiji poslal en opomin, predstavništvu Komisije v Berlinu pa še dva opomina.

16. Pritožnik je v nadaljnji korespondenci dodal, da mu predstavništvo Komisije v Nemčiji ni nikoli odgovorilo.

17. Komisija se je v svojem mnenju strinjala, da dopisa pritožnika z dne 12. oktobra 2010 ni ustrezno obravnavala, saj je nanj odgovorila šele 15. septembra 2011.

18. Komisija je pojasnila, da enota SG-R2 za „upravljanje pošte“ njenega generalnega sekretariata obravnava več kot 10 000 pošiljk pošte na leto, od katerih je velika večina dodeljena pristojni službi za odgovor ali druge ustrezne ukrepe. Uspeh postopka dodeljevanja pa je odvisen od tega, ali je mogoče ugotoviti, katera storitev je pravilna. Medtem ko so nekatere dodelitve rutinske in preproste, so druge, kot je ta v obravnavani zadevi, bolj zapletene ali težavne. Dejansko se je pritožnikov dopis nanašal na več tem, ki pa so se nanašale na različne službe Komisije. Ni bilo mogoče določiti glavne službe, ki bi ji bilo mogoče dodeliti e-pošto pritožnika. To je povzročilo zamude pri zbiranju informacij, potrebnih za odgovor.

19. Poleg tega je Komisija opozorila na dejstvo, da se je pritožniku opravičila za zamudo pri odgovoru v svoji korespondenci z dne 15. septembra 2011. To opravičilo je ponovil v svojem mnenju.

20. V zvezi s trditvijo pritožnika, da nobeden od njegovih dveh dopisov Predstavništvu Komisije v Berlinu ni prejel odgovora, je Komisija navedla, da njeno Predstavništvo ni imelo podatkov, da bi prejelo navedeni dopis z dne 31. maja 2011. V zvezi z dopisom pritožnika z dne 1. julija 2011, prejetim 4. julija 2011, je Komisija menila, da je njeno predstavništvo ustrezno in pravočasno odgovorilo po elektronski pošti z dne 7. julija 2011. Pritožnik je bil obveščen o poštnem naslovu Komisije, pozvan, naj svoja vprašanja pošlje Predstavništvu, in mu je bilo rečeno, da bo prejel hiter odgovor.

21. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije sprejel opravičilo Komisije za zamudo pri odgovoru. Trdil pa je, da notranja organizacija in strukture Komisije niso pomembne za evropske državljane in da v nasprotju s trditvami Komisije ni stopil v stik s Komisijo po elektronski pošti. Pritožnik je nadalje trdil, da je 31. maja 2011 poslal dopis Predstavništvu Komisije v Berlinu. Če predstavništvo tega dopisa ni prejelo, to ni bila njegova krivda. Poleg tega je pritožnik trdil, da od Predstavništva ni prejel odgovora.

Ocena varuha človekovih pravic

22. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Komisije določa, da se odgovor na dopis, naslovljen na Komisijo, pošlje v petnajstih delovnih dneh od datuma prejema dopisa s strani pristojne službe Komisije. [...] Če odgovora ni mogoče poslati v zgoraj navedenem roku in v vseh primerih, ko odgovor zahteva drugo delo v zvezi z njim, kot je medresorsko posvetovanje ali prevajanje, mora odgovorni uslužbenec poslati začasni odgovor, v katerem navede datum, do katerega lahko naslovnik pričakuje, da mu bo odgovor poslan glede na to dodatno delo, ob upoštevanju relativne nujnosti in zapletenosti zadeve.“ V skladu s členom 14 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev (ECGAB) „[v]sak dopis ali pritožba, naslovljena na institucijo, prejme potrdilo o prejemu v roku dveh tednov, razen če je mogoče v tem roku poslati vsebinski odgovor.“ Poleg tega člen 17 ECGAB v bistvu določa, da morajo dopisi javnosti prejeti odgovor v razumnem roku, brez odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih od datuma prejema. Vendar v tem primeru Komisija kljub zgoraj navedenim določbam ni upoštevala pritožnikovega dopisa z dne 12. oktobra 2010 in njegovih zaporednih opominov ter je svoj odgovor nanj odložila za več mesecev.

23. V zvezi s pojasnilom Komisije o razlogih za zgoraj navedeno zamudo se je varuh človekovih pravic lahko strinjal, da je pritožnik v dopisu obravnaval več vprašanj, ki niso bila povezana, in je zato zahteval povratne informacije od različnih služb Komisije.

24. Vendar po mnenju varuha človekovih pravic to ne more biti veljavna utemeljitev za skupno trajanje, tj. približno 11 mesecev, ki ga je Komisija potrebovala za odgovor. Institucije bi morale svoje delo organizirati tako, da bi zaščitile pravico državljanov do hitrega odgovora.

25. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bil skupni čas, ki ga je Komisija potrebovala za odgovor, očitno predolg in da razlage Komisije za čas, ki ga je potrebovala za odgovor, ni mogoče šteti za zadovoljivo. To je prvi primer nepravilnosti. Ker pa se je Komisija v odgovoru pritožniku z dne 15. septembra 2011 in v svojem mnenju o tej pritožbi opravičila za zamudo in ker je pritožnik v svojih pripombah sprejel to opravičilo, varuh človekovih pravic v zvezi s tem ne bo podal kritične pripombe.

26. Nazadnje, kar zadeva ravnanje predstavništva Komisije v Berlinu, varuh človekovih pravic nima razloga, da bi dvomil v izjavo Komisije, da njeno predstavništvo ni prejelo dopisa z dne 31. maja 2011. Pritožnik ni predložil nobenega dokaza, da je bil navedeni dopis predložen Predstavništvu. Zato meni, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vprašanjem ne bi bile koristne. Po drugi strani varuh človekovih pravic ugotavlja, da je predstavništvo pritožniku odgovorilo že 7. julija 2011. Odgovor obravnava vprašanja, ki jih je izpostavil pritožnik, in sicer v popolnoma zadovoljivem tonu. Zato v zvezi s to zadevo ni mogoče najti nobenega primera nepravilnosti.

B. Trditev Komisije o diskriminatorni in neustrezni obravnavi pritožnika

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

27. Pritožnik je v pritožbi in nadaljnji korespondenci trdil, da je vsebina odgovora Komisije z dne 15. septembra 2011 smešna, predrzna in popolnoma nesprejemljiva. Navedel je, da ne pozna nobenega gospodarskega subjekta v Evropi, ki bi se lahko izognil taki predrzni korespondenci. Poleg tega je trdil, da ga je Komisija zaničevala, diskriminirala in poniževala.

28. Komisija se v svojem mnenju ni strinjala, da je bil pritožnik obravnavan diskriminatorno in neustrezno. Menila je, da pritožnik ni navedel nobenih podrobnosti o domnevni diskriminaciji. Komisija meni, da je bil njen dopis z dne 15. septembra 2011, čeprav z zamudo, ustrezen in razumen odziv na pritožnikov dopis z dne 12. oktobra 2010.

29. Odgovor Komisije je bil dejansko pripravljen na podlagi dejstva, da je pritožnik iskal informacije o stališču Komisije v zvezi s petimi zadevnimi temami. Vendar so bila zastavljena vprašanja zelo filozofska in zelo široka. Zato odgovor nanje ne bi bil mogoč v prostoru običajnega pisma.

30. Po mnenju Komisije pet vprašanj, ki jih je obravnaval pritožnik, in vprašanja, ki jih je zastavil, vsebujejo skupaj 18 podvprašanj. Komisija meni, da od teh vprašanj ni mogoče upravičeno pričakovati, da bodo z individualnimi in podrobnimi odgovori na vsako vprašanje pridobila zahtevane informacije. Zato so sklicevanja v odgovoru Komisije na njeno spletno stran, kontaktne točke za zadevne politike in na telefonsko številko za brezplačne informacije predstavljala resničen in razumen odziv na vprašanja.

31. Poleg tega je Komisija trdila, da so bila pritožnikova vprašanja delno retorična in niso bila primerna za odgovor. Komisija je opozorila na dejstvo, da je pred vprašanji sistematično prihajalo do dolgih pomožnih trditev pritožnikovega stališča o različnih zadevnih točkah, ki so jim sledile ali so se z njimi prekrivale. Njegova poznejša korespondenca potrjuje stališče, da je bil njegov dopis Komisiji motiviran z nezadovoljstvom in je vseboval predvsem njegove lastne obtožbe ali kritike, ne pa vprašanj Komisiji.

32. Sklicujoč se na pritožnikovo trditev, tj. da namen pritožbe varuhu človekovih pravic ni bil pridobiti odgovore na vprašanja iz dopisa z dne 12. oktobra 2010, je Komisija nadalje menila, da pritožnikov dopis Komisiji ni bil resno namenjen pridobitvi odgovorov na retorična vprašanja, ki jih je zastavil.

33. Pritožnik je v svojih pripombah izpodbijal stališče Komisije, da so bila njegova vprašanja kakor koli filozofska ali retorična. V zvezi z odgovorom Komisije je poudaril, da je Komisija čakala skoraj eno leto, da bi ugotovila, ali bo ponovno stopila v stik z njo, nato pa mu je poslala odgovor, ki je vseboval zgolj tri stavke. Poleg tega je navedel, da natančnih odgovorov na njegova vprašanja ni mogoče najti na spletu. Namesto da bi pritožnika napotila drugam, bi ga lahko Komisija prosila, naj njegova vprašanja skrajša ali mu da navodila. Pritožnik je potrdil, da želi dejavno sodelovati pri razvoju EU, če mu Komisija te možnosti ne bi odvzela.

34. Pritožnik je nadalje trdil, da je bila vsebina odgovora Komisije nanj neprimerna in diskriminatorna. Trdil je, da želi prejeti odgovor na svojih pet vprašanj [2], ki ga še vedno ni prejel.

Ocena varuha človekovih pravic

35. V zvezi s trditvijo o diskriminaciji se varuh človekovih pravic strinja s Komisijo, da je popolnoma neutemeljena in zato neutemeljena.

36. Poleg tega se varuh človekovih pravic strinja s Komisijo, da je iz besedila pisma z dne 12. oktobra 2010 razvidno, da je pritožnik želel izraziti svoja kritična stališča o petih temah, povezanih z EU. Varuh se prav tako strinja s stališčem Komisije, da so bila pritožnikova vprašanja do neke mere "retorična" ali pa so izražala njegova kritična stališča ali obtožbe. Po drugi strani pa se varuh človekovih pravic strinja s pritožnikovim stališčem, da niso bili "filozofski", čeprav morda niso bili pripravljeni na preprost in neposreden odgovor. Varuh razume tudi, da je pritožnik z izražanjem kritike nameraval aktivno sodelovati pri razvoju evropskega projekta in je želel pridobiti ustrezne informacije o zadevnih vprašanjih.

37. Ob upoštevanju narave postavljenih vprašanj, to je dejstva, da: (i) zajemali so več različnih področij; (ii) izpostavila zapletena in morda občutljiva vprašanja političnega, gospodarskega, diplomatskega ali zgodovinskega značaja; in (iii) so bili oblikovani na način, ki izraža pritožnikovo stališče o zadevnih vprašanjih, varuh človekovih pravic razume nelagodje Komisije glede oblikovanja odgovora. Kljub temu bi bilo treba v skladu s pravico do dobrega upravljanja tudi te vrste pisem ustrezno obravnavati.

38. Po mnenju varuha človekovih pravic vsebine odgovora Komisije z dne 15. septembra 2011 ni mogoče označiti za kakor koli žaljivo, predrzno ali neprimerno. Glede na naravo pritožnikovih pripomb in vprašanj varuh človekovih pravic meni, da je Komisija pritožnika načeloma lahko napotila na Europe Direct, katerega naloga je evropskim državljanom zagotoviti informacije o EU in njenih politikah. Vendar Komisija ni mogla poslati standardnega odgovora po 11 mesecih popolnega upravnega molka.

39. Varuh človekovih pravic meni, da bi morala Komisija, potem ko je znatno odložila svoj odgovor pritožniku, v njem vsaj obravnavati vprašanja, ki jih je izpostavil pritožnik, namesto da ga je napotila na Europe Direct.

40. Varuhinja človekovih pravic meni, da je primerno pojasniti, da to ne pomeni, da bi morala Komisija zagotoviti izčrpen vsebinski odgovor na vsa vprašanja pritožnika. Varuh človekovih pravic se strinja, da to ne bi bilo niti praktično izvedljivo niti primerno glede na naravo vprašanj in pripomb, ki jih je pritožnik predložil v svojem prvotnem dopisu. Vendar bi Komisija lahko in morala nadalje razviti svoj odgovor, kolikor je bilo to razumno mogoče, da bi pritožniku na vljuden način zagotovila objektivne informacije o trenutnem stanju petih zadevnih vprašanj in svoje stališče o njih. Če bi se ta vprašanja še vedno spreminjala ali če Komisija ne bi imela fiksnega stališča o nobenem od zadevnih vprašanj, bi lahko o tem ustrezno obvestila pritožnika.

41. V zvezi s tem varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik sicer izrazil kritiko v zvezi s petimi zadevnimi vprašanji, vendar je izrazil tudi zanimanje za zadeve EU. Zato je bilo pomembno, da se mu zagotovi ustrezen odgovor. Zaupanje državljanov je dejansko mogoče pridobiti ali izgubiti v okoliščinah, ki so podobne okoliščinam v tej pritožbi.

42. Glede na navedeno si je varuh človekovih pravic prizadeval stopiti v stik s pritožnikom, da bi se pogovoril o možnosti sporazumne rešitve njegove pritožbe [3]. Vendar je bilo pismo varuha človekovih pravic vrnjeno kot nedostavljivo in ni bilo nobenega drugega načina za vzpostavitev stika z njim. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s pritožbo niso upravičene.

C. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjo ugotovitvijo:

Nadaljnje preiskave niso upravičene.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 23. julija 2013

---

[1] Pismo je bilo poslano po navadni pošti, saj službe varuha človekovih pravic niso imele drugih sredstev, da bi stopile v stik s pritožnikom.

[2] Pritožnik je predložil krajšo različico svojih vprašanj, ki se lahko prevedejo na naslednji način:

1. Kateri so resnični razlogi, da Turčija do danes ni bila sprejeta v EU kot država članica?

2. Kateri so resnični razlogi za prekinitev začetnih pogajanj o vključitvi Ukrajine in Gruzije v EU in Nato do danes?

3. Zakaj moram kot upokojenec z nezadostnimi finančnimi sredstvi utrpeti odtegljaje od svoje pokojnine, da bi plačal za napake evropskih politikov, bankirjev in špekulantov, da bi zavaroval svoje dolgove?

4. Kateri so razlogi za odsotnost območja prostega gibanja med EU in Rusijo, ki onemogoča potovanje brez vizumov?

5. Kateri so razlogi za odsotnost televizijskega programa EU, ki bi se predvajal v vseh evropskih jezikih, v vseh državah EU, 24 ur na dan, tako za mlade kot za stare?

[3] Člen 3.5 Statuta določa: "Varuh v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo ali organom poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in ugoditev pritožbi."