OZADJE PRITOŽBE

1. Člen 67(1) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi) določa, da „družinski dodatki [...] vključujejo [...] otroški dodatek [in] dodatek za šolanje“.

2. V členu 2(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom je pojasnjeno, da „vzdrževani otrok“ pomeni zakonitega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje [...] Vsak otrok, ki ga mora uradnik preživljati na podlagi sodne odločbe, ki temelji na zakonodaji držav članic [...], se obravnava kot vzdrževani otrok.“V skladu z odstavkom 3 istega člena se „[d]odatku [...] dodeli: (a) samodejno za otroke, mlajše od 18 let; (b) na zahtevo uradnika, podprto z dokazili, za otroke med 18. in 26. letom starosti, ki se izobražujejo ali poklicno usposabljajo." Odstavek 7 istega člena nadalje pojasnjuje, da "[č]e je skrbništvo nad vzdrževanim otrokom [...] z zakonom ali sklepom sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za vzdrževanega otroka tej osebi izplača v imenu in za račun uradnika."

3. V skladu s členom 3(1) „uradnik [...] prejme dodatek za šolanje, ki je enak dejanskim stroškom izobraževanja, ki jih ima [...] za vsakega vzdrževanega otroka [...] Pravica do tega dodatka [...] preneha ob koncu meseca, v katerem otrok dopolni 26 let [...]. Če je bilo varstvo in vzgoja otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, z zakonom ali sklepom sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplača tej osebi v imenu in za račun uradnika [...]“

4. Pritožnica se je leta 2002 ločila od moža, ki je uradnik Komisije. V skladu s pogoji dogovora o razvezi zakonske zveze naj bi pritožnikov bivši mož plačeval fiksno mesečno preživnino za skupnega otroka, ki je živel s pritožnikom.

5. V skladu z zgoraj navedenimi določbami Kadrovskih predpisov je Komisija pritožniku neposredno izplačala družinske dodatke, do katerih je bil njen uradnik upravičen v zvezi z njegovim otrokom.

6. Vendar je Komisija novembra 2008 pritožniku prenehala izplačevati zgoraj navedena nadomestila.

7. Komisija pritožniku ni pojasnila, zakaj so bila plačila ustavljena. V drugi polovici novembra 2008 je pritožnik po telefonu in pisno stopil v stik s Komisijo in jo prosil za pojasnilo. Natančneje, pritožnica je želela vedeti, prvič, zakaj je Komisija ni obvestila, da ji bo prenehala izplačevati družinske dodatke, in zakaj se pred sprejetjem take odločitve ni posvetovala z otrokom. Drugič, želela je biti obveščena o pravilih, ki se uporabljajo v njenem primeru, in o tem, ali je Komisija uporabila taka pravila. Pritožnica je poudarila, da je njen otrok, čeprav je že odrasel, študent in še vedno odvisen od nje. Zato je od Komisije zahtevala, naj ji vrne družinske dodatke.

8. Komisija se je sklicevala na dejstvo, da je bil pritožnikov otrok starejši od osemnajst let in je študiral v Franciji, zato med študijskim letom ni več živel z njo. Komisija je pojasnila, da je od pritožnikovega bivšega moža zahtevala, naj jo obvesti o spremembah pri izplačilu družinskih dodatkov, in izrazila obžalovanje, da tega ni storil. Poudarila je, da nove informacije, ki jih je medtem prejela, upravičujejo izplačilo družinskih dodatkov njenemu uradniku (in ne pritožniku, kot je bilo v preteklosti).

9. Pritožnica je odgovorila, da je nesprejemljivo, da se Komisija po skoraj šestih letih plačevanja družinskih dodatkov na njen bančni račun odloči, da bo to enostransko spremenila, ne da bi se z njo posvetovala. Poleg tega je menila, da bi morala Komisija, če bi prejela informacije, ki upravičujejo navedeno spremembo, zadevnim osebam dati možnost, da predložijo pripombe. Spraševala se je, ali je Komisija preverila dejstva, zatrjevana v novih informacijah, ki jih je prejela, in poudarila, da Komisija ni pojasnila, kaj so nove informacije in/ali od kod izvirajo. Poudarila je, da je od leta 2006, ko se je Komisija odločila, da bodo koristi njenega otroka bolje zaščitene, če ji bodo stroški, povezani z zdravstvenim varstvom, povrnjeni neposredno, Komisiji pošiljala ustrezne račune, Komisija pa je ustrezne zneske vplačala na njen bančni račun. Glede na navedeno je pritožnica od Komisije zahtevala, naj ji zagotovi več informacij o njenem primeru.

10. Ker pritožnik 19. januarja 2009 ni prejel ustreznega odgovora, se je obrnil na varuha človekovih pravic.

PREDMET VPRAŠANJA

11. Pritožnik je trdil, da

(i) odločitev Komisije, da ji preneha izplačevati družinske dodatke za njenega otroka, je bila neupravičena; in

(ii) Komisija se pred sprejetjem odločitve ni posvetovala z otrokom niti ni ustrezno pojasnila razlogov za sprejetje odločitve.

12. Pritožnik je trdil, da bi mu morala Komisija še naprej izplačevati družinske dodatke, povezane z njegovim otrokom.

Poizvedba

13. Varuh človekovih pravic je 19. marca 2009 pritožbo posredoval predsedniku Evropske komisije.

14. Varuh človekovih pravic je 15. julija 2009 prejel mnenje Komisije, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredoval pritožniku. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb.

15. Varuhinja človekovih pravic po skrbni obravnavi mnenja ni bila zadovoljna, da se je Komisija ustrezno odzvala na pritožbo. Zato je začasno ugotovil nepravilnosti in v skladu s členom 3(5) svojega statuta Komisiji predlagal sporazumno rešitev.

16. Evropski varuh človekovih pravic je 3. marca 2010 prejel odgovor Komisije v angleščini, 12. marca 2010 pa njegov prevod v francoščino, ki ga je skupaj s pozivom, naj poda pripombe, posredoval pritožniku.

17. Pritožnik je 28. aprila 2010 poslal svoje pripombe.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Trditve o pomanjkljivi utemeljitvi in pojasnilih ter s tem povezana trditev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

18. Pritožnik je trdil, da je bila odločitev Komisije, da ji preneha izplačevati družinske dodatke, povezane z njenim otrokom, neupravičena. V podporo tej trditvi je trdila, da: (a) njen otrok je bil učenec, ki ga vzdržuje; in (b) Komisija ji je ta nadomestila vedno izplačevala.

19. Pritožnik je tudi trdil, da se Komisija pred sprejetjem odločitve ni posvetovala z otrokom niti ni ustrezno pojasnila razlogov za sprejetje odločitve.

20. Trdila je, da bi ji morala Komisija še naprej izplačevati družinske dodatke, povezane z njenim otrokom.

21. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da otroka, ki postane odrasel, ni več mogoče šteti za odvisnega od staršev. Na zahtevo uradnika in otroka se neposredno plačilo dodatkov osebam, ki niso uradnik, običajno ukine. Pritožnikov bivši mož je Komisijo obvestil, da je on tisti, ki plačuje stroške za svojega otroka, ki študira v Franciji.

22. Komisija je od svojih uradnikov zahtevala, naj svoje nekdanje zakonce obvestijo, če jim družinski dodatki ne bodo več neposredno izplačani. Komisija je obžalovala, da njen uradnik kljub navodilom v tej zadevi pritožnika ni obvestil o spremembi izplačil družinskih dodatkov.

23. Da bi se izognili podobnim situacijam v prihodnosti, je Komisija pripravila standardni dopis za nekdanje zakonce, ki ga pošlje vsakič, ko se odloči ukiniti neposredno plačilo družinskih dodatkov. Komisija je medtem pritožniku poslala podoben dopis.

24. Nazadnje je Komisija navedla, da dejstvo, da pritožnica ni več neposredno prejemala družinskih dodatkov za svojega otroka, ni vplivalo na preživnino, ki jo je moral njen nekdanji mož še vedno plačevati v skladu s pogoji dogovora o razvezi zakonske zveze.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

25. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila dejstvo, da je Komisija izrazila obžalovanje zaradi ravnanja svojega uradnika, ki pritožnika ni obvestil o spremembi plačila družinskih dodatkov za njunega skupnega otroka. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila tudi pobudo Komisije, da zadevne strani pisno obvesti o takih spremembah v prihodnosti.

26. Kljub temu je varuh človekovih pravic podal naslednje ugotovitve v zvezi z razlogi Komisije za odločitev, da bi moral družinski dodatek za skupnega otroka, ki je zdaj polnoleten študent, prejemati njen uradnik in ne pritožnik.

27. Prvič, upoštevne določbe Kadrovskih predpisov v zvezi z izplačilom dodatka za vzdrževanega otroka in dodatka za šolanje uradniku (ali skrbniku v imenu uradnika) ne določajo, da mora biti otrokovo prebivališče nujno isto kot prebivališče starša, ki mu je dodatek izplačan. To je zajemalo primere, ko otrok obiskuje šolo, ki je daleč od njegovega družinskega doma.

28. Drugič, varuh človekovih pravic je razumel, da je odločitev pristojnega sodišča ali ustreznega nacionalnega organa v zvezi z varstvom in vzgojo otroka ter njegovim preživljanjem odločilno vplivala na odločitev Komisije o tem, komu naj izplača dodatek za vzdrževanega otroka in dodatek za šolanje. To se ne sme spremeniti, ko otrok postane odrasel. Kolikor je varuhu človekovih pravic znano, nacionalno pravo [1] običajno določa, da mora otrok, ko postane odrasel, še vedno plačevati preživnino, dokler ne konča študija in se lahko preživlja. Iz tega sledi, da otrok do takrat ostane vzdrževani družinski član tistega od staršev, ki ima pravico do varstva in vzgoje po razvezi zakonske zveze. Tako se preživnina plačuje temu staršu, razen če otrok obvesti sodišče ali ustrezni nacionalni organ, da bi mu bilo treba preživnino plačevati neposredno.

29. V zvezi s tem je varuhinja človekovih pravic opozorila, da po mnenju Komisije na zahtevo uradnika in otrok preneha izplačevati neposredne družinske dodatke osebam, ki niso njeni uradniki, ko otroci, ki jih te osebe vzdržujejo, postanejo polnoletni. (poudarek dodan)

30. Zdi se, da praksa Komisije v zvezi s tem ustreza nacionalnim pravilom.

31. Vendar se je na podlagi mnenja Komisije zdelo, da v tem primeru Komisija ni ravnala v skladu s svojo prakso in je plačila končala samo na zahtevo uradnika [2].

32. Poleg tega Komisija v svojem mnenju ni zavzela stališča glede trditve pritožnika, da je ona tista, ki je odgovorna za plačilo izobraževanja zadevnega otroka. Komisija naj zlasti ne bi pojasnila, ali je njen uradnik predložil kakršen koli dokaz, ki bi nedvoumno utemeljeval priznanje, da je te stroške dejansko nosil on, in ne pritožnik.

33. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic menila, da Komisija ni ustrezno utemeljila svoje odločitve, da pritožniku preneha izplačevati družinske dodatke. To bi lahko bil primer nepravilnosti in varuhinja človekovih pravic je predlagala naslednjo sporazumno rešitev:

„Komisija bi lahko:

(i) ponovno vzpostavi plačevanje ustreznih nadomestil pritožniku za čas, v katerem otrok pritožnika in uradnika Komisije opravlja univerzitetni študij in je mlajši od 26 let, in dokler otrok od Komisije ne zahteva, da uradniku izplača ustrezna plačila, ali

(ii) utemelji svojo odločitev o ustavitvi plačil pritožniku s predložitvijo ustreznih dokazov, da:

(a) otrok je od Komisije zahteval, naj pritožniku preneha izplačevati dodatke, in

(b) stroške otroka plača uradnik.“

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

34. Komisija je najprej na kratko ponovila svoje mnenje. Poleg tega je navedel, da sodna praksa Sodišča Evropske unije določa, da je treba družinske dodatke izplačati osebi, pri kateri otrok uradnika uradno prebiva. Vendar ni fiksnih pravil o izplačilu družinskih dodatkov otrokom, ki postanejo odrasli in zapustijo dom zaradi študija v tujini. Komisija se je sklicevala tudi na odločbo sodišča prve stopnje v Bruslju z dne 11. januarja 2002, izdano v okviru poravnave razveze zakonske zveze med pritožnikom in njenim bivšim možem, in menila, da odločba sodišča ne predvideva izplačila družinskih dodatkov pritožniku. Priložila je tudi kopijo dopisa pritožnikovega bivšega moža (uradnika Komisije), v katerem od Komisije zahteva, naj mu izplača družinske dodatke. V zvezi s tem je Komisija poudarila, da čeprav je bila njena običajna praksa spremeniti način izplačevanja družinskih dodatkov na zahtevo uradnika in zadevnega otroka, v tem primeru to ni bilo potrebno, ker (i) ni bilo pravne podlage za nadaljnje izplačevanje dodatkov pritožniku; (ii) otrok ni več prebival pri pritožniku; in (iii) je uradnik predložil zadostne dokaze o svojem znatnem prispevku k otroku, v vsakem primeru pa ga je zavezoval sporazum o preživnini. Glede na navedeno je Komisija menila, da ni razlogov za ponovno uvedbo plačila družinskih dodatkov pritožniku.

35. Pritožnica je v svojih pripombah navedla, da je zadovoljna, da bodo v prihodnje druge osebe, ki so v podobnem položaju kot ona, obveščene, če se bo spremenil način izplačevanja družinskih dodatkov. Kljub temu je menila, da je Komisija zlorabila svoj položaj in da ni ravnala pregledno.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

36. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da je v svojem predlogu za sporazumno rešitev v bistvu pozval Komisijo, naj bodisi ponovno uvede izplačevanje družinskih dodatkov pritožniku bodisi utemelji, zakaj se je odločila, da ji jih ne bo več izplačevala. Komisija je izbrala drugo možnost, zato bo varuh človekovih pravic ocenil ustreznost utemeljitve, ki jo je predložil.

37. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija z odgovorom na njegov predlog za sporazumno rešitev predložila nove dokaze. Varuhinja človekovih pravic je nove dokaze posredovala pritožniku za svoje pripombe. Novi dokazi so vsebovali (i) kopijo odločbe prvostopenjskega sodišča v Bruslju z dne 11. januarja 2002 (v nadaljevanju: nacionalna sodba); in (ii) dopis z dne 17. oktobra 2008, ki ga je nekdanji mož pritožnika poslal Komisiji (v nadaljnjem besedilu: dopis z dne 17. oktobra 2008). Varuh meni, da ti novi dokazi upravičujejo odločitev Komisije, da pritožniku ne bo izplačala družinskih dodatkov.

38. Prvič, Komisija se je oprla na sodno prakso, ki se je sklicevala na Kadrovske predpise, kjer je navedeno, da se družinski dodatki izplačujejo ne glede na to, komu pristojno sodišče dodeli skrbništvo nad otroki [3]. V tem primeru je bilo nacionalni sodbi [4] priloženo potrdilo, da sta tako pritožnik kot njen nekdanji mož (uradnik Komisije) dobila pravico do varstva in vzgoje otroka, čeprav je slednji živel s pritožnikom na Portugalskem [5]. Priloge so nadalje potrjevale, da se je uradnik Komisije zavezal, da bo pritožniku mesečno plačeval preživnino v višini 60 000 BEF za izobraževanje njegovega otroka, dokler ta ne postane finančno neodvisen. Poleg tega je v skladu s prilogami zgoraj navedeno preživnino sestavljal znesek, ki je ustrezal znesku družinskih dodatkov [6].

39. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic razume, da se je Komisija, ker je bila pravica do varstva in vzgoje otroka deljena, odločila, da bo družinske dodatke izplačala neposredno pritožniku, kot je to zahteval njen uradnik, in v skladu s prilogami k nacionalni sodbi. V zvezi s tem ugotavlja, da v spisu ni ničesar, kar bi kazalo na morebitne druge nacionalne sodbe, ki bi določale, da mora delodajalec uradnika plačati družinske dodatke neposredno pritožniku, če uradnik ne bi prostovoljno plačeval preživnine za svojega otroka.

40. Ko pa je otrok dopolnil polnoletnost in začel študirati v Franciji, je uradnik 17. oktobra 2008 pisal Komisiji in zahteval, da se mu od takrat naprej izplačujejo družinski dodatki. Pojasnil je, da je 15. septembra 2008 svoji banki naročil, naj mesečno nakaže 1300 EUR neposredno na otrokov bančni račun. Ta znesek je približno znesek preživnine, za katerega se je zavezal, da ga bo plačal v prilogah k nacionalni sodbi. Poleg tega se je zavezal, da bo plačal šolnino za svojega otroka, najemnino za stanovanje v Franciji, opremo zanj in druge dodatne stroške [7].

41. Ker sta si pritožnik in uradnik delila skrbništvo nad otrokom in je uradnik lahko dokazal, da plačuje preživnino neposredno otroku ter vse njegove stroške, varuh človekovih pravic meni, da se je Komisija upravičeno odločila, da bo družinske dodatke izplačala uradniku in ne pritožniku.

42. Glede na navedeno varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija ustrezno utemeljila svojo odločitev, da pritožniku preneha izplačevati družinske dodatke, in da je zato ravnala v skladu z njegovim predlogom za sporazumno rešitev. Varuhinja človekovih pravic ceni, da je Komisija izrazila obžalovanje, ker pritožnikov bivši mož (tj. uradnik) pritožnika ni obvestil o spremembah pri izplačevanju družinskih dodatkov, čeprav je od njega zahteval, naj to stori. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pobudo Komisije, da zadevne strani v prihodnje pisno obvesti o spremembah pri izplačilu družinskih dodatkov.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija lahko ustrezno utemeljila svojo odločitev, da pritožniku preneha izplačevati družinske dodatke, in da je zato ravnala v skladu z njegovim predlogom za sporazumno rešitev. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pobudo Komisije, da zadevne strani v prihodnje pisno obvesti o spremembah pri izplačilu družinskih dodatkov.

Pritožnik in predsednik Komisije bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 30. junija 2010

---

[1] Glej spletišče Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (ec.europa.eu/civiljustice) o preživninskih zahtevkih na Portugalskem: "2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Praviloma je lahko otrok upravičen do preživnine do svoje polnoletnosti, ki doseže starost 18 let. Če pa otrok ob dopolnitvi te starosti še ni končal poklicnega usposabljanja, preživninska obveznost ostane, če je od staršev razumno zahtevati izpolnitev te obveznosti in za čas, ki je običajno potreben za dokončanje usposabljanja [...]“

[2] Po mnenju Komisije (v izvirnem francoskem jeziku): "[u] n enfant majeur ne pouvant plus être considéré comme étant à la garde d'un parent, il est normalement mis fin au versement direct à une autre personne que le fonctionnaire, à la demande de ce dernier et de l'enfant. En octobre 2008, [bivši mož pritožnika] a informé les services compétents de la Commission [...] du fait que son fils étudiait en France et qu'il supportait les frais de son entretien“(poudarek dodan).

[3] Glej med drugim sodbo Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 3. marca 1993 v zadevi T-69/91, Georgios Peroulakis proti Komisiji Evropskih skupnosti, Recueil [1993] II-185, točka 34:

„Družinski dodatki, našteti v členu 67(1) Kadrovskih predpisov, niso namenjeni za vzdrževanje uradnika, ampak za vzdrževanje njegovih otrok [...] Iz tega sledi, da če sta razvezana uradnika Skupnosti [...] skupaj upravičena do otroškega dodatka in dodatka za šolanje, je treba ta dodatka izplačati v skladu s [...] člena 2(7) in člena 3, četrti odstavek, Priloge VII v njunem skupnem imenu in v njunem skupnem imenu osebi, ki ji je bilo na podlagi pravnih določb ali sklepa sodišča ali pristojnega upravnega organa dodeljeno varstvo in vzgoja otrok razvezane zakonske zveze. Če je oseba, ki ji je bila dodeljena pravica do varstva in vzgoje otrok, eden od dveh razvezanih uradnikov Skupnosti, bo prejemala dodatke v svojem imenu in v svojem imenu ter tudi v imenu in za račun drugega uradnika."

[4] V izvirniku francoskega "Conventions préalables a divorce par consentement mutuel".

[5] V originalnem francoskem jeziku: "2. Autorité sur la personne et administration des biens de l'enfant commun des parties. Modalités d'hébergement :[X] est fixé chez [pritožnik]. L'enfant est domicilié chez [pritožnik] au Portugal." Les parties confirment leur autorité parentale conjointe sur la personne et l'administration des biens de l'enfant commun. Ils organiseront de commun accord la vie quotidienne de l'enfant et prendront ensemble les décisions importantes concernant sa santé, son éducation, sa formation, ses loisirs, son orientation religieuse ou philosophique (angleščina). L'hébergement principal de l'enfant

[6] V originalnem francoskem jeziku: "3. Pension alimentaire :[X], [bivši mož pritožnika] s'engage à intervenir financièrement à concurrence de 60.000 fr par mois indexés; Ce montant comprend toutes les interventions financières de l'employer de [bivši mož pritožnika], ainsi que toute autre intervention financière quelconque en faveur de l'enfant [...] (ni prevedeno) Cette prispevek alimentaire ne sera plus due lorsque l'enfant aura des revenus suffisants pour subvenir à ses besoins. [Bivši mož pritožnika dalje] s'engage à maintenir les assurances et la couverture mutuelle et autres services pour l'enfant [X]."... b) pour l'enfant : En ce qui concerne les frais relatifs à l'entretien et à l'éducation de

[7] Kopija dopisa, priloženega odgovoru Komisije na predlog varuha človekovih pravic za prijazno rešitev, je bila poslana pritožniku, da poda svoje pripombe. V dopisu so bile navedene naslednje izjave (v izvirnem francoskem jeziku): "[j] e m'adresse à vous afin d'obtenir de la Commission que diverses allocations qu'elle supporte pour mon fils ..., toujours à charge, me soient stafflement payées par le crédit de mon compte ..., plutôt qu'à sa mère ... ... prévoyaient qu'aucune pension alimentaire n'était due à [pritožnik] à titre staff et qu'en ce qui concerne mon fils que je 'm'engage à intervenir financièrement à concurrence de 60.000 fb (1,487,36 EUR) indexés. Ce montant comprend toutes les interventions financières de l'employer de [mož pritožnika], ainsi que toute autre intervention financière quelconque en faveur de l'enfant." Sur base de [Konvencije, pritožnik], avec qui mon fils vivait au Portugal, percevait les allocations de la Commission et je complétais. Mon fils est cependant devenu majeur ... et il a terminé ses études secondaires cet été au Portugal. 2008-2009 il a choisi de poursuivre des études universitaires de sciences politiques à l'université de Paris, sur le campus de Poitiers. Mon fils a ainsi quitté le Portugal et sa mère ne l'héberge plus. Pour ce qu'il est de la substance, j'ai profité de sa majorité pour m'entendre directement avec lui et je constate que j'assume tous ses frais sans aucune intervention de [pritožnik]. A cet effet, vous trouverez la confirmation de mon banquier de ce qu'un ordre permanent de paiement d'une somme mensuelle de 1.300 € pour mon fils a été donné le 15 septembre 2008. Avec cette somme, mon fils doit subvenir à ses besoins quotidiens et supporter une partie de ses frais d'inscription universitaire dont je vous joins la preuve d'inscription et les mensualités de paiement de la somme annuel de 5.304 €. Il est convenu que je complète cette mensualité de ce qui lui manquerait pour supporter le coût de son napis. Outre cette intervention régulière, j'interviens aussi ponctuellement (angleščina). J'ai ainsi financé l'achat de son mobilier pour son appartement (glej note frais Ikéa de 784,15 € du 5 septembre 2008 et une facture de la société française d Conforama Poitiers de 287,47 € du 6 septembre 2008). à l'égard du propriétaire de l'appartement que mon fils occupe (cfr. bail en Annexe et engagement de caution) et j'ai également assuré le paiement de la garantie locative de 300 € (cfr. preuve de paiement en Annexe). J'assume également le règlement du loyer (angleščina). Ce dernier devant toutefois être payé à partir d'un compte ouvert en France, j'en crédite mon fils qui règle alors son propriétaire à partir de son compte (cfr. deux avis de débit de 300 € des 28 juillet 2008 et 14 août 2008). Egalement, j'ai supporté les 300 € de frais d'agence à l'occasion de la conclusion du bail. Enfin, j'interviens encore pour couvrir des dépenses extraordinaires généralement quelconques et à cet effet, je vous joins la preuve de paiement à mon fils d'une somme de 400 € ce 6 août 2008 et de 1.000 € le 24 août 2008. Je vous confirme donc supporter intégralement tous les frais de mon fils en manière telle que les allocations de la Commission doivent me revenir, [pritožnik] ne les affectant pas à mon fils comme convenu dans les conventions préalables, pour les conserver par devers elle sans autre affectation particulière [...]“