Zadeva se je nanašala na domnevno nesposobnost Urada posebnega predstavnika Evropske unije (urad PPEU) na Kosovu, da kandidate za pripravništvo obvešča o korakih v postopku zaposlovanja. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in izrazila svoje stališče, da je „vljudno in vljudno potrditi prejem prijav in kandidate obvestiti o pomembnih korakih (kot je njihova izključitev iz postopka zaposlovanja), ki vplivajo na njihov napredek v postopku zaposlovanja.“ Urad PPEU je pojasnil, da ima zelo omejene vire in da lahko zato o izidu postopka obvesti le osebe z ožjega seznama. Vendar je navedla, da preučuje, kako izboljšati svojo komunikacijo z osebami, ki želijo biti pripravniki, na primer tako, da vse take osebe obvesti o upoštevnih fazah postopka, tako da ustrezne informacije objavi na svoji spletni strani. Varuhinja človekovih pravic je urad PPEU pozvala, naj poroča o izvajanju te rešitve.

The complaints were made by three persons representing a private university based in Switzerland. They concerned the Commission's decision rejecting the university's application sent in response to the Erasmus University Charters 2013 Call for Proposals. In their complaints, the complainants claimed that the Commission and/or the Education, Audiovisual and Culture Executive Agency (EACEA) failed to (i) indicate the means of redress available as regards the decision, and (ii) notify the university in good time of the decision. The Ombudsman inquired into these matters and found no maladministration as regards the notification of the decision. However, the Ombudsman found that the university had not been properly informed about the means of redress. After having been invited to do so by the Ombudsman, the Commission, on its own behalf and on behalf of the EACEA, apologised to the complainants for this omission. The Ombudsman thus concluded that there were no grounds for further inquiries into that aspect of the complaints.

Zadeva se je nanašala na način, na katerega je agencija ENISA prerazporedila naloge in izvedla spremembe v delovnem okolju pritožnika, ki je uslužbenec agencije ENISA. Varuhinja človekovih pravic je zadevo preiskala in predlagala sporazumno rešitev, ki je ENISA ni sprejela. Varuhinja človekovih pravic je nato pripravila osnutek priporočil, v katerih je agencijo ENISA pozvala, naj: 1) prizna, da se pred sprejetjem odločitev o prerazporeditvi ni posvetoval s pritožnikom, (b) ni obrazložil svojih ukrepov, (c) ni ustrezno sporočil svojih odločitev o prerazporeditvi, (d) ni odgovoril na pritožnikove ustrezne zahteve in (e) ni ustrezno upošteval pritožnikove blaginje; 2) da se pritožniku opraviči; plačilo ex gratia v višini 1000 EUR pritožniku; in 4) da se varuh človekovih pravic uradno zaveže, da v prihodnje ne bo storil takih nepravilnosti. Agencija ENISA je sprejela osnutek priporočil varuhinje človekovih pravic in sprejela ukrepe za njihovo izvajanje. Zato je varuhinja človekovih pravic primer zaključila.

Pritožba je bila vložena, ker Evropska komisija pritožnika domnevno ni obvestila o svoji ugotovitvi, da je kršil Kodeks ravnanja misij EU za opazovanje volitev.

Pritožnik je delal kot opazovalec volitev EU, nato pa so ga tretje osebe obvestile o ugotovitvi Komisije, da je kot tovrsten opazovalec kršil kodeks ravnanja. Pritožnik je bil zaskrbljen zaradi dejstva, da o tej odločitvi ni bil obveščen in da bi ta lahko vplivala na njegove možnosti v zvezi z izborom za prihodnje misije EU za opazovanje volitev.

Varuh človekovih pravic je v postopku, ki ga je uporabila Komisija, odkril več težav. Ni bil popolnoma prepričan, da so bile spoštovane pritožnikove pravice, zagotovljene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropskim kodeksom dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Varuh človekovih pravic je zato predlagal sporazumno rešitev, pri čemer je navedel ukrepe, ki bi jih lahko Komisija sprejela za rešitev težav v zvezi s (i) pritožnikovim osebnim položajem in (ii) splošnim postopkom, ki je bil uporabljen.

Komisija je v zvezi s pritožnikovim osebnim položajem zadevo rešila tako, da mu je zagotovila, da bo še naprej popolnoma primeren kandidat za prihodnje misije EU za opazovanje volitev.

V zvezi z njenimi splošnimi postopki za ugotavljanje kršitev Kodeksa ravnanja za opazovalce EU je iz odgovora Komisije razvidno, da je že upoštevala predlog varuha človekovih pravic, naj opravi pregled. Varuh človekovih pravic je pregled pozdravil in v zvezi njim podal nekaj predlogov.

Pritožba se nanaša na izbirni postopek za zaposlitev finančnega pomočnika (pogodbenega uslužbenca) pri Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), v katerem je sodeloval pritožnik.

Pritožnik je v pritožbi evropskemu varuhu človekovih pravic trdil, da ECDC izbirnega postopka ni izvedel pošteno in ustrezno.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila številne pomanjkljivosti v postopku ECDC. Prvič, izbirna komisija naj bi se napačno odločila, da ne bo upoštevala upoštevnega pisnega preizkusa. Drugič, pogoj, da morajo kandidati doseči najmanj 70-odstotno oceno, ni bil nikoli sporočen kandidatom. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila tudi, da ECDC kandidatov ni ustrezno obvestil o izidu postopka zaposlovanja. Varuh človekovih pravic je na podlagi svojih ugotovitev podal predlog za sporazumno rešitev, v katerem je predlagal ukrepe, ki bi jih ECDC lahko sprejel, da bi uredil zadeve, tako v zvezi s postopkom zaposlovanja kot prihodnjimi tovrstnimi postopki.

Varuh človekovih pravic se je seznanil s splošnim pozitivnim pristopom ECDC k njegovemu predlogu sporazumne rešitve in ga pozdravil. Zato je zadevo zaključil z ugotovitvijo, da nadaljnje preiskave niso upravičene. Podal je tudi predloge za nadaljnje izboljšave.