Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na domnevno dejstvo, da Evropska komisija pritožnika ni obvestila o odločitvi, da je kršil kodeks ravnanja misij EU za opazovanje volitev (v nadaljnjem besedilu: kodeks ravnanja).

2. Pritožnik je leta 2010 sodeloval v misiji EU za opazovanje volitev. Po misiji je pritožnik od svojih nadzornikov prejel zadovoljivo poročilo.

3. Oktobra 2010 je pritožnik izvedel, da so bili vsi opazovalci, ki so leta 2010 sodelovali v misijah za opazovanje volitev, povabljeni na poseben forum, ki bo decembra 2010 v Bruslju. Forum je za Evropsko komisijo organiziralo zasebno podjetje Transtec. Pritožnik je zaprosil za udeležbo na forumu. Transtec je njegovo vlogo zavrnil in ga obvestil, da „je Evropska komisija določila naslednja natančna merila za prijavo kot udeleženec: - sodelovanje na misiji v letu 2010; izključitev vseh opazovalcev, ki ‚niso bili priporočeni‘ ali so predmet kršitve kodeksa ravnanja ali ustreznega mandata.“

4. Pritožnik je nato od podjetja Transtec in Komisije zahteval, naj ga obvestita o posebnem razlogu za njegovo izključitev iz foruma. Od podjetja Transtec ali Komisije ni prejel odgovora.

Predmet preiskave

5. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Komisija:

(1) ga ni obvestil o odločitvi, s katero je bilo ugotovljeno, da je kršil kodeks ravnanja misij EU za opazovanje volitev;

(2) ni spoštoval svoje pravice do zaslišanja;

(3) napačno obveščene tretje osebe o odločitvi;

(4) ga je neupravičeno izključil iz prihodnjih misij EU za opazovanje volitev; in

(5) ni odgovoril na njegove zahteve po informacijah.

6. Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija:

(1) ga obvesti o vsaki odločitvi glede njegove skladnosti s kodeksom ravnanja misij EU za opazovanje volitev; in

(2) Dovolite mu, da izpodbija to odločitev.

Preiskava

7. Varuh človekovih pravic je Komisijo pozval, naj do 30. aprila 2011 predloži mnenje o pritožbi. Po odobritvi podaljšanega roka je Komisija 7. julija 2011 predložila svoje mnenje. Mnenje je bilo posredovano pritožniku, ki je svoje pripombe predložil 21. julija 2011. Varuh človekovih pravic je 25. oktobra 2011 Komisiji predlagal sporazumno rešitev in jo pozval, naj odgovori do 31. decembra 2011. Varuhinja človekovih pravic je nato rok Komisije podaljšala do 31. januarja 2012. Komisija je odgovorila šele 1. junija 2012. Ta odgovor je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik je svoje pripombe predložil 25. julija 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. domnevno (i) neobveščanje o ugotovitvi kršitve kodeksa ravnanja; (ii) nespoštovanje pravice do izjave; (iii) nepravilnosti pri obveščanju tretjih oseb; in (iv) nepravilno ravnanje pri izključitvi pritožnika iz prihodnjih misij EU za opazovanje volitev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

8. Pritožnik je navedel, da je med nadzorno misijo volitev leta 2010 menil, da prihaja do hudih zlorab demokratičnega procesa in človekovih pravic. Pritožnik je svoja stališča sporočil osrednji skupini misije EU za opazovanje volitev. Ko se je vrnil domov v domovino, je nacionalnemu časopisu napisal pismo o tej zadevi za objavo.

9. Pritožnik je navedel, da so ga nekateri njegovi kolegi iz misij EU za opazovanje volitev nato obvestili, da so jim uradniki EU in člani ožje skupine misij EU za opazovanje volitev povedali, da je bil izključen iz foruma zaradi kršitve kodeksa ravnanja misij EU za opazovanje volitev. Povedal je, da so uradniki EU enemu od njegovih kolegov opazovalcev povedali, da bo zaradi kršitve kodeksa ravnanja izključen iz prihodnjih misij EU za opazovanje volitev. Pritožniku se je zdelo nesprejemljivo, da so bili njegovi kolegi o tem obveščeni, čeprav sam ni bil nikoli obveščen. Navedel je, da če je bil izvor zadeve objava njegovega dopisa v tisku, mu je bila zadeva sporočena z nepotrebno zamudo šestih mesecev.

10. Komisija je v mnenju, ki ga je poslala varuhinji človekovih pravic, navedla, da skupino misije EU za opazovanje volitev sestavljajo glavni opazovalec (ki je odgovoren za misijo), ključni strokovnjaki ter dolgoročni in kratkoročni opazovalci. Glavni opazovalec je običajno poslanec Evropskega parlamenta. Osrednje strokovnjake izberejo neposredno službe Komisije na podlagi razpisnega postopka za naročilo storitev. Opazovalce izbere Komisija po predhodnem izboru držav članic.

11. Komisija poziva države članice, naj prek svojih „kontaktnih točk“ začnejo izbirni postopek za opazovalce, tako da v določenem roku predložijo nacionalne prijave. Vsi kandidati se morajo nato registrirati v podatkovni zbirki, ki jo upravlja Komisija. Države članice nato prevzamejo odgovornost za predizbor najbolj kvalificiranih nacionalnih kandidatov. Nazadnje, izbirni odbor, ki ga sestavljajo uradniki Komisije iz več služb, oceni predhodno izbrane kandidate. Komisija vodi uradno evidenco teh izborov. Vse opazovalce EU ob koncu misije ocenijo vodilni člani skupine za misijo. Ocena je vključena v dokumentacijo opazovalke v podatkovni zbirki EU.

12. Komisija prav tako sklepa pogodbe s podjetji za zagotavljanje upravne in logistične podpore misiji. Pritožnik, ki je bil izbran za opazovalca, je z družbo, ki jo je najela Komisija, podpisal pogodbo o dolgoročnem opazovanju za zadevno misijo. Del 3.2 Priloge 1 k pogodbi je vseboval kodeks ravnanja, v katerem je bilo med drugim navedeno, da „opazovalci ne bodo dajali osebnih [...] pripomb v zvezi s svojimi pripombami medijem“.

13. Po navedbah Komisije so bile v dopisu, objavljenem v medijih, navedene posebne izkušnje pritožnika kot opazovalca volitev EU med misijo EU leta 2010. Nacionalna kontaktna točka je izvod časopisnega članka Komisiji poslala na dan njegove objave. Nacionalna kontaktna točka je Komisijo pozvala, naj o tem poda svoje mnenje. Komisija je nacionalno kontaktno točko obvestila, da so po njenem mnenju take javne izjave v nasprotju s kodeksom ravnanja (v skladu s katerim se morajo opazovalci EU vzdržati osebnih pripomb o svojih pripombah medijem). Komisija je navedla, da se strinja z nacionalno kontaktno točko, da bo kontaktna točka spremljala incident s pritožnikom. Po mnenju Komisije to ustreza upravni praksi, v skladu s katero so nacionalne kontaktne točke odgovorne za komunikacijo s kandidati opazovalcev. Komisija je poudarila, da kontaktne točke kandidate za opazovalce na primer obvestijo, ali so bili izbrani ali uvrščeni na rezervni seznam ali da niso bili izbrani.

14. Komisija je navedla, da ni sprejela nobene upravne odločbe, ki bi vplivala na interese pritožnika.

15. Kar zadeva odločitev Komisije, koga bi bilo treba povabiti na forum opazovalcev EU, konferenco, namenjeno razvoju politike EU za opazovanje volitev, je Komisija navedla, da lahko sama izbere zainteresirane strani, s katerimi se želi posvetovati o določenem vprašanju. Pritožnik ni bil izbran med opazovalci EU, ki so bili povabljeni k sodelovanju v forumu, ker je Komisija menila, da pritožnik zaradi incidenta v zvezi z objavo v časopisu ne izpolnjuje merila za registracijo kot udeleženec. To merilo je bilo, da udeleženci ne bi smeli biti predmet negativnega priporočila po misiji EU za opazovanje, opozorila o kodeksu ravnanja ali tekoče pritožbe. Ta izbor se je nanašal le na udeležbo na tej posebni konferenci in ga ni mogoče šteti za upravno odločbo, ki bi vplivala na interese pritožnika in bi privedla do postopkovnih jamstev, vključno s pravico do obveščenosti in pravico do zaslišanja.

16. Komisija je trdila tudi, da pritožnika ni izključila iz nobene misije EU za opazovanje volitev. Pritožnik je sodeloval v več misijah EU za opazovanje volitev, vse ocene njegovih nadrejenih pa so bile zadovoljive. Zato ni bilo zabeleženo nobeno negativno priporočilo za njegove prihodnje dejavnosti kot opazovalca. V zvezi z nacionalno fazo predizbora Komisija ne more napovedati, kakšen bo status pritožnika v nacionalnem sistemu registracije opazovalcev. Za vsako odločitev o vključitvi pritožnika med predhodno izbrane nacionalne kandidate je pristojna nacionalna kontaktna točka.

17. Komisija ni seznanjena s tem, da je bila odločitev, da pritožnika ne povabi na forum opazovalcev EU, sporočena tretjim osebam. Pritožnik ni predložil nobenih posebnih dokazov v podporo tej trditvi.

18. Pritožnik je v odgovor na mnenje Komisije trdil, da ima kot državljan Evropske unije dolžnostni akt. Njegova glavna skrb je bila, da je treba ljudi v njegovi domovini opozoriti na vprašanja človekovih pravic in demokracije. Navedel je, da bi se motil, če bi molčal o tako pomembnih vprašanjih. Dodal je, da ni prav, da Komisija poskuša uvesti omejitve za nekdanje opazovalce EU, potem ko jih pogodba o njihovi zaposlitvi kot opazovalcev v misiji EU za opazovanje volitev ne zavezuje več. Povedal je, da se je njegova pogodba končala, ko je pisal medijem. Če naj bi omejitve glede pripomb opazovalcev EU medijem veljale še naprej, bodisi trajno bodisi za določeno obdobje po izteku pogodbe, bi moralo biti to jasno navedeno v pogodbi ali kodeksu ravnanja. Izjava Komisije v njenem mnenju varuhinji človekovih pravic, da se opazovalci EU „ne smejo sklicevati na opazovalno misijo EU in na opažanja v okviru svoje misije“, ko se javno izražajo, ni nikjer v kodeksu ravnanja. Tudi če bi bila vključena v kodeks ravnanja, besedilo „v okviru njihovega poslanstva“pomeni, da bi se taka omejitev uporabljala le do izteka pogodbe opazovalke EU.

19. Pritožnik je poudaril, da tako imenovana merila za prijavo kot udeleženec v forumu opazovalcev EU niso bila oblikovana na enak način v elektronskem sporočilu, ki ga je prejel od organizatorja foruma, in v mnenju Komisije varuhu človekovih pravic. V vsakem primeru ni bil nikoli obveščen, da je bil predmet "negativnega priporočila", "opomina na kodeks ravnanja "ali "tekoče pritožbe". Poleg tega je javni uslužbenec, ki je zastopal nacionalno kontaktno točko, pritožniku poslal elektronsko sporočilo o prihodnjem forumu opazovalcev EU. Ta oseba pritožniku očitno ne bi poslala elektronskega sporočila, če bi vedela, da je pritožnik eden od „nepriporočenih“opazovalcev ali da spada v drugo „izključeno“kategorijo.

20. Po mnenju pritožnika lahko Komisija dejansko prosto izbira, s katerimi zainteresiranimi stranmi se želi posvetovati. Obveščen pa je bil, da so bili poleg njega na forum povabljeni tudi vsi drugi opazovalci, ki so sodelovali v misiji EU za opazovanje volitev v letu 2010, razen tistih, ki jih je ožja skupina misije uradno ocenila kot neprimerne za nadaljnje misije EU za opazovanje volitev.

21. Pritožnik je menil, da je jasno, da je Komisija sprejela upravno odločbo, ki vpliva na njegove interese, saj je odločila, da krši kodeks ravnanja: Komisija je v svojem mnenju varuhu človekovih pravic izrecno navedla, da „Komisija meni, da pritožnik zaradi incidenta v zvezi z objavo v [...] časopisu ne izpolnjuje tretjega merila“.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

22. Pritožnik v svojih pripombah trdi, da se kodeks ravnanja uporablja le med misijo za opazovanje (odstavek 18). Varuh človekovih pravic te trditve ne more sprejeti. Prvič, opozarja, da sam kodeks ravnanja ne vsebuje nobene izrecne omejitve njegove časovne uporabe. Drugič, nekatera pravila iz kodeksa ravnanja so oblikovana tako, da se jasno uporabljajo tudi po koncu misije opazovalke EU [1]. Nazadnje, ob upoštevanju namena kodeksa ravnanja je mogoče sklepati, da se uporablja za ravnanje opazovalcev EU po koncu misije, če bi to ravnanje lahko negativno vplivalo na dokončano misijo ali prihodnje misije.

23. Čeprav je torej jasno, da se kodeks ravnanja uporablja za dejavnosti opazovalcev EU po koncu misije, je pomembno, da se pri uporabi takih pravil spoštuje pravica do dobrega upravljanja iz člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah [2]. Ta pravica izrecno vključuje pravico do izjave pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki posega v položaj, in obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži. Pravica do dobrega upravljanja je podrobneje opredeljena v Evropskem kodeksu dobrega ravnanja javnih uslužbencev [3]. Člen 16 navedenega zakonika („Pravica do zaslišanja in dajanja izjav“) določa, da uradnik v primerih, ko gre za pravice ali interese posameznikov, zagotovi, da se v vsaki fazi postopka odločanja spoštuje pravica do obrambe in da ima vsak član javnosti pravico, da v primerih, ko je treba sprejeti odločitev, ki vpliva na njegove pravice ali interese, predloži pisne pripombe in po potrebi pred sprejetjem odločitve poda ustne pripombe. Člen 20 („Uradno obvestilo o odločitvi“) določa, da se odločitve, ki vplivajo na pravice ali interese posameznikov, uradno pisno sporočijo drugim virom šele po tem, ko so zadevne osebe o njih obveščene.

24. Komisija je trdila, da njena ugotovitev, da je pritožnik kršil kodeks ravnanja, ni bila „upravna odločba“, ki bi vplivala na interese pritožnika, saj se je nanašala le na njegovo sodelovanje v forumu opazovalcev EU. Po mnenju Komisije zato njene ugotovitve ni bilo treba sporočiti pritožniku.

25. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je ugotovitev Komisije, da je pritožnik kršil kodeks ravnanja, o katerem je bila družba Transtec obveščena, da pritožnika ne bi povabila na forum opazovalcev EU, dejansko „odločitev“v smislu „posameznega ukrepa“, ki negativno vpliva na interese pritožnika [4]. Ta odločitev je privedla do tega, da pritožnik ni bil povabljen na forum opazovalcev EU, dogodek, za katerega je pritožnik izrecno zahteval, da se ga udeleži.

26. Varuhinja človekovih pravic je prav tako ugotovila, da trditev Komisije, da se njena ugotovitev nanaša le na sodelovanje pritožnika v forumu opazovalcev EU, ni prepričljiva, saj je bil sam namen foruma bolje pripraviti opazovalce na prihodnje misije z omogočanjem izmenjave praks in izkušenj. Varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da čeprav Komisija pritožnika ni izrecno izključila iz prihodnjih misij EU za opazovanje volitev, je razumno domnevati, da je stališče Komisije vplivalo na pritožnikove možnosti, da bo izbran za prihodnje misije EU za opazovanje volitev, saj je o svojih ugotovitvah obvestila tudi nacionalne organe, ki so predhodno izbrali najbolj kvalificirane nacionalne kandidate za položaj opazovalcev EU.

27. Komisija pritožniku ni dala možnosti, da predloži pripombe, preden je sprejela odločitev, da je kršil kodeks ravnanja. S tem naj bi bil kršen člen 16 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev in člen 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

28. Kar zadeva sporočanje svoje odločitve pritožniku, je Komisija nacionalnim organom zaupala nalogo, da mu sporočijo ugotovitve Komisije. Čeprav načeloma ni neprimerno, da Komisija tako nalogo zaupa nacionalnim organom, bi morala Komisija zagotoviti, da je bila njena odločitev dejansko sporočena pritožniku (na primer tako, da bi zahtevala kopijo sporočila pritožniku). Vendar Komisija ni zagotovila, da bi nacionalni organi njene ugotovitve sporočili pritožniku. Komisija je s tem, da pritožniku ni zagotovila ustreznega obvestila o svoji odločitvi, kršila člen 20(1) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

29. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da je pritožnik trdil tudi, da so njegovi kolegi opazovalci izvedeli za njegovo domnevno kršitev kodeksa ravnanja in domnevno izključitev iz prihodnjih misij EU za opazovanje volitev, preden se je z njimi seznanil. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da pritožnik ni predložil nobenih dokazov v podporo svoji trditvi v zvezi s tem. Varuh človekovih pravic je tudi opozoril, da čeprav je res, da bi to, če bi Komisija te informacije sporočila svojim kolegom opazovalcem, zagotovo pomenilo nepravilnost, ostaja dejstvo, da niso bili le Komisija, ampak tudi nacionalni organi tisti, ki so bili seznanjeni z ugotovitvijo kršitve kodeksa ravnanja v upoštevnem času. Ker v zvezi s tem ni bilo nobenih konkretnih dokazov, ni bilo mogoče domnevati, da informacije, če so bile sporočene tem tretjim osebam, nujno izvirajo od Komisije [5].

30. Vendar je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je Komisija o ugotovitvi obvestila vsaj eno tretjo osebo, preden je pritožnik izvedel zanjo, in sicer zunanjega organizatorja foruma opazovalcev EU. To je pomenilo kršitev člena 20(2) Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

Predlog sporazumne rešitve

31. Na podlagi zgoraj navedenega je varuh človekovih pravic predlagal naslednjo sporazumno rešitev:

Komisija bi lahko ob upoštevanju analize in ugotovitev varuhinje človekovih pravic pregledala svoje postopke za ugotavljanje kršitev kodeksa ravnanja misij EU za opazovanje volitev, vključno s postopki za uradno obveščanje o taki odločitvi in omogočanje zaslišanja zadevne osebe.

V zvezi s to zadevo bi lahko Komisija pritožniku omogočila, da predstavi svoje argumente, s katerimi nasprotuje ugotovitvi kršitve kodeksa ravnanja za misije EU za opazovanje volitev, in zagotovila, da se ti argumenti ustrezno obravnavajo.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

32. Komisija je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev trdila, da pritožnik ni bil kaznovan in da se bo njegova kandidatura upoštevala pri prihodnjih misijah EU za opazovanje volitev. Po mnenju Komisije se pritožnikova ocena na seznamu misij EU za opazovanje volitev „priporoča kot dolgoročna opazovalka za prihodnje misije“.

33. Po mnenju Komisije je pritožnik v dopisu z dne 6. decembra 2010 v celoti predstavil svoje argumente v zvezi s tem vprašanjem. Komisija je pritožnika o svojem stališču neposredno obvestila z elektronskim sporočilom z dne 21. marca 2012, v katerem je navedla, da „za Službo Evropske komisije za instrumente zunanje politike, ki je pristojna za izbor opazovalcev za misije EU za opazovanje volitev, ostajate v celoti upravičeni kandidat za prihodnje misije EU za opazovanje volitev. V zvezi s tem vas opozarjamo, da vas mora za položaje kratkoročnih in dolgoročnih opazovalcev predhodno izbrati vaša nacionalna kontaktna točka.“Po navedbah Komisije je pritožnik potrdil prejem tega sporočila z elektronskim sporočilom, v katerem se je Komisiji zahvalil.

34. Komisija je nadalje navedla, da trenutno pregleduje več postopkov v zvezi z misijami EU za opazovanje volitev, vključno z revizijo kodeksa ravnanja in ocenjevalnim postopkom opazovalcev.

35. Pritožnik je v svojih pripombah na odgovor Komisije navedel, da se na splošno strinja z odgovorom Komisije na predlog sporazumne rešitve in njenim elektronskim sporočilom z dne 21. marca 2012. Pritožnik se je varuhu človekovih pravic zahvalil za njegova prizadevanja.

36. V zvezi z vprašanjem, ali naj se ga „priporoči kot dolgoročnega opazovalca za prihodnje misije“, je pritožnik navedel, da se je obrnil na svojo nacionalno kontaktno točko, ki je pristojna za priporočanje opazovalcev volitev za misije EU za opazovanje volitev iz njegove države. Informacijska točka ga je obvestila, da je zaradi nedavnih finančnih omejitev, skupaj z velikim številom prostovoljcev na seznamu opazovalcev, verjetno, da bo preteklo kar nekaj časa, preden ga bo morda priporočila za drugo misijo. Ker pritožnik meni, da je bil od julija 2010 izključen iz misij EU za opazovanje volitev, želi Komisijo zaprositi, naj mu vsako leto ponudi eno misijo kot dolgoročnega opazovalca, če ga nacionalna kontaktna točka ne priporoči.

37. Pritožnik je Komisiji dal tudi nekatera priporočila v zvezi s pregledom njenih postopkov v zvezi z misijami EU za opazovanje volitev.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

38. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik še vedno v celoti primeren kandidat za prihodnje misije EU za opazovanje volitev. Varuh tudi ugotavlja, da se zdi, da pritožnik glede na odgovor Komisije na predlog sporazumne rešitve ne želi več obravnavati vprašanja, kako je Komisija obravnavala ta vidik zadeve. Varuhinja človekovih pravic zato ugotavlja, da je Komisija v bistvu razrešila ta vidik obravnavane zadeve.

39. Kar zadeva pritožnikovo zahtevo, da mu Komisija vsako leto ponudi eno misijo kot dolgoročnemu opazovalcu, varuh človekovih pravic meni, da ta zahteva ne spada na področje uporabe predlagane sporazumne rešitve, čeprav ga nacionalna kontaktna točka morda ne bo predhodno izbrala za misije vsako leto (glede na zgoraj navedene finančne omejitve in veliko število prostovoljcev). Varuh človekovih pravic zato ne bo sledil pritožnikovemu predlogu.

40. V zvezi s postopki Komisije za ugotavljanje kršitev kodeksa ravnanja varuhinja človekovih pravic pozdravlja pregled, ki ga Komisija trenutno izvaja. S pregledom se vsebinsko izvaja ustrezni del predloga sporazumne rešitve.

41. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo koristno, če bi Komisija pri reviziji kodeksa ravnanja in ocenjevalnega postopka opazovalk upoštevala člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člena 16 in 20 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal dodatno pripombo.

B. Zatrjevana opustitev odgovora na zahtevo za informacije

Ocena varuha človekovih pravic

42. Glede na opravičilo in pojasnila Komisije, podana v njenem mnenju varuhu človekovih pravic, nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe niso upravičene.

C. Trditve

43. Pritožnik je trdil, da bi ga morala Komisija (1) obvestiti o vsaki odločitvi v zvezi z njegovo skladnostjo s kodeksom ravnanja misij EU za opazovanje volitev; in (2) mu dovoli, da izpodbija to odločitev.

Ocena varuha človekovih pravic

44. Glede na to, da je Komisija v bistvu rešila ta vidik zadeve, ni razlogov za nadaljnjo obravnavo zahtevkov.

D. Sklepne ugotovitve

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjimi ugotovitvami:

Komisija je zadevo rešila v zvezi z osebnim položajem pritožnika.

Komisija izvaja sporazumno rešitev, ki jo je predlagala varuhinja človekovih pravic v zvezi s splošnim postopkom za ugotavljanje kršitve kodeksa ravnanja.

Nadaljnje poizvedbe v zvezi z zahtevo po informacijah niso upravičene.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Dodatna opomba

Komisija bi lahko pri pregledu kodeksa ravnanja in postopka ocenjevanja opazovalk upoštevala člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter člena 16 in 20 Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 7. septembra 2012

---

[1] Kodeks ravnanja med drugim vsebuje naslednje smernice: „Opazovalke pri opravljanju svojih dolžnosti ravnajo strogo nepristransko in v nobenem trenutku ne izražajo pristranskosti ali prednosti v odnosu do nacionalnih organov, strank, kandidatov ali v zvezi s kakršnimi koli spornimi vprašanji v volilnem postopku; ... Opazovalci ne bodo dajali osebnih ali prezgodnjih pripomb o svojih opažanjih medijem ali drugim zainteresiranim osebam, temveč bi morali prek imenovanega uradnika za zvezo ali uradnega govorca zagotoviti splošne informacije o naravi svojih dejavnosti kot opazovalci“(poudarek je dodal varuh človekovih pravic).

[2] Na voljo na spletnem naslovu: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2010:083:0389:0403:en:PDF

[3] Na voljo na spletnem naslovu: http://www.ombudsman.europa.eu/resources/code.faces

[4] Vprašanje, ali gre za „odločbo“ v smislu, da bi jo pritožnik lahko izpodbijal v postopku pred Splošnim sodiščem, se ne postavlja v postopku pred varuhom človekovih pravic.

[5] Glej odločbo varuha človekovih pravic v zadevi 1342/2007/FOR, odstavek 67, na voljo na: http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/3972/html.bookmark