Ozadje pritožbe

1. Pritožnik je italijanska družba z omejeno odgovornostjo, ki zagotavlja tehnične storitve za raziskovalni sektor. Upravljala je dva projekta, IST-2000-26038 PISA in IST-2001-37244 MOSES (v nadaljnjem besedilu: pogodbi ali projekta PISA oziroma MOSES) v okviru petega okvirnega programa Evropske unije. Evropska komisija je s pritožnikom sklenila sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za sofinanciranje teh dveh projektov, ki ju je pritožnik izvedel v okviru konzorcija.

2. Januarja 2007 je Komisija začela revizijski postopek in zaprosila zasebno revizijsko podjetje, naj izvede revizijo in pripravi končno revizijsko poročilo za zgoraj navedena projekta. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je pritožnik precenil stroške za svoje sodelovanje v projektu PISA, medtem ko bi lahko zahteval višje stroške za svoje sodelovanje v projektu MOSES.

3. Pritožnik se je 7. septembra 2007 obrnil na Komisijo in od nje zahteval plačilo v njeno korist za projekt MOSES. Pritožnik je svojo zahtevo utemeljil na ugotovitvah revizijskega poročila.

4. Komisija je z dopisom z dne 8. januarja 2008 pritožnika obvestila, da bo moral za vse premalo plačane zneske v 60 dneh po prejemu navedenega dopisa predložiti popravljene izkaze stroškov. Poleg tega se je sklicevala na najvišjo finančno zgornjo mejo, predvideno v zadevni pogodbi, in na razpoložljivost sredstev.

5. Pritožnik je 5. marca 2008 obvestil Komisijo, da bo ustrezno predložil izjave o stroških.

6. Komisija se je v dopisu pritožniku z dne 15. avgusta 2008 sklicevala na pogodbo PISA in pritožnika obvestila, da namerava izterjati znesek v višini 7 571,90 EUR, ker „je Komisija izračunala učinek revizijskih sklepov na skupne upravičene stroške“. Na podlagi te ocene je Komisija sklenila, da so bili skupni stroški, ki jih je prijavil pritožnik in jih je predhodno sprejel, precenjeni. Poleg tega je pritožnika pozvala, naj predloži pripombe v enem mesecu po prejemu dopisa.

7. Pritožnik je Komisiji odgovoril 12. septembra 2008. Pritožnik se je strinjal z zneskom, dolgovanim na podlagi pogodbe PISA. Vendar je pritožnik ob upoštevanju, da je bila pogodba MOSES predmet iste revizije, predlagal, da se zgoraj navedeni znesek odšteje od zneska, ki mu je dolgovan na podlagi pogodbe MOSES. Zato je pritožnik od Komisije zahteval plačilo 40 829 EUR v njegovo korist.

8. Komisija se je v dopisu pritožniku z dne 29. septembra 2008 sklicevala na svoj dopis pritožniku z dne 8. januarja 2008 in revizijsko poročilo ter navedla: „vsa dopolnilna plačila so omejena na najvišjo finančno zgornjo mejo, kot je predvidena v pogodbi, in razpoložljivost sredstev“. Pritožnika je opozorila, da je pobot mogoč le, če mu Komisija dolguje plačilo, in da mora pritožnik v ta namen Komisiji predložiti popravljene izkaze stroškov za projekt MOSES.

9. Pritožnik je od Komisije prejel obvestilo o dolgovanem znesku z dne 31. oktobra 2008 v višini 7 571,90 EUR za projekt PISA.

10. Pritožnik je 1. decembra 2008 ponovno pisal Komisiji in izpostavil vprašanje v zvezi z zgoraj navedenim opominom in možnostjo odpisa zneskov, kot je že predlagal v dopisu z dne 12. septembra 2008.

11. Komisija je 14. januarja 2009 odgovorila pritožniku. Komisija je navedla, da „je treba za izvedbo nadomestila ustrezno določiti dopolnilno plačilo“, ter se sklicevala na ustrezne roke za plačila in finančne zgornje meje, predvidene v pogodbi MOSES.

12. Pritožnik je 27. maja 2009 pisal Komisiji in navedel, da so ji bile zahtevane informacije že poslane.

13. Komisija je 4. avgusta 2009 ponovila, da potrebuje popravljene izjave o stroških za projekt MOSES, ki so predpogoj za določitev morebitnega dodatnega plačila pritožniku.

14. Pritožnik je 18. septembra 2009 pisal Komisiji in navedel, da vam zdaj pošiljamo vpisane stroške, kot so bili revidirani v finančni reviziji.

15. Komisija je v svojem odgovoru z dne 14. decembra 2009 pritožniku ponovila, da mora prejeti ustrezno izpolnjene izjave o stroških. Komisija je tudi ponovila svoje stališče, da revizijsko poročilo samo po sebi ne pomeni novih in revidiranih izkazov stroškov pritožnika ter da poročila ni mogoče šteti za zahtevek za plačilo.

16. Pritožnik je 9. februarja 2010 Komisiji poslal še en dopis, v katerem jo je ponovno pozval, naj izvede plačilo, ki ga je zahtevala. Pritožnik je tudi izrazil namero, da bo sprožil sodni postopek, če mu ne bo izvršeno nobeno plačilo.

17. Pritožnik se je 20. junija 2011 s to pritožbo obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

18. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo v zvezi z naslednjimi trditvami in trditvami.

Trditev

Komisija pritožniku ni plačala 40 829 EUR za tehnične storitve, ki jih je opravila.

Zahtevek

Komisija bi morala pritožniku plačati 40 829 EUR za tehnične storitve, ki jih je zagotovila.

Preiskava

19. Varuh človekovih pravic je 30. avgusta 2011 Komisijo zaprosil za mnenje o pritožnikovi trditvi in trditvi. Varuh človekovih pravic je Komisijo tudi pozval, naj mu predloži kopije obeh pogodb in vse druge dokumente, pomembne za to pritožbo. Komisija je 16. decembra 2011 poslala svoje mnenje skupaj z dodatno dokumentacijo, ki jo je zahteval varuh človekovih pravic, vključno s kopijama obeh pogodb. Komisija se je sklicevala na obsežno izmenjavo korespondence s pritožnikom. Mnenje je bilo nato posredovano pritožniku s pozivom, naj poda pripombe. Pritožnik je svoje pripombe k mnenju predložil 27. februarja 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

Uvodna opomba

20. Ker sta pritožnikova trditev in trditev tesno povezani, se zdi razumno, da ju varuh človekovih pravic obravnava skupaj.

A. Domnevno neplačilo pritožniku 40 829 EUR za tehnične storitve, ki jih je opravljal, in s tem povezan zahtevek

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

21. Pritožnica je v pritožbi na kratko trdila, da ji Komisija glede na podatke iz revizijskega poročila dolguje 40.829 EUR (to je 50 odstotkov zneska, ki izhaja iz kreditnega plačila v višini 96.801 EUR za projekt MOSES, zmanjšanega za debetno plačilo v višini 15.144 EUR za projekt PISA).

22. Pritožnik je navedel, da je Komisiji poslal različne dopise in elektronska sporočila v zvezi s svojo trditvijo. Po navedbah pritožnika Komisija v zvezi s tem vprašanjem ni nikoli odgovorila. Domnevno je poslala le več dopisov, v katerih je od pritožnika zahtevala plačilo dolgov v zvezi s projektom PISA.

23. Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje točke. Poudarila je, da imajo v skladu s pogodbo MOSES zahtevki za plačilo obliko predložitve posebnih obrazcev za obračun stroškov. Obrazci so del pogodbe in njihova uporaba je obvezna v skladu s členom 4(2) Priloge II k pogodbi MOSES.

24. Komisija je dodala, da je pritožnik v obdobju, ki ga zajema pogodba, te obrazce ustrezno uporabil za predložitev petih periodičnih poročil o stroških, predvidenih v pogodbi, na podlagi katerih so bila izvedena plačila. Ugotovila je, da je bilo po določitvi končnega finančnega prispevka EU za projekt pritožniku izplačano zadnje plačilo 6. decembra 2005. Komisija je navedla, da je izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti.

25. Komisija je ob ugotovitvi, da se člen 26 Priloge II k pogodbi MOSES nanaša na finančne revizije in se še naprej uporablja po datumu zaključka pogodbe, navedla, da je začela postopek izterjave dolgovanih denarnih sredstev, in pritožnika pozvala, naj predloži pripombe. Nadaljevalo je, da namen revizij ni ugotavljanje dodatnih upravičenih stroškov, ki bi jih lahko zahteval izvajalec, zlasti kadar gre za zaprte pogodbe. Vendar revizorji zaradi preglednosti in pravičnosti ne poročajo le o prilagoditvah v korist Komisije, temveč vključujejo tudi morebitne prilagoditve v korist izvajalca.

26. V revizijskem poročilu je bilo ugotovljeno naslednje o prilagoditvah stroškov, ki jih je Komisija sprejela v korist pritožnika za projekt MOSES.

27. Revizijsko poročilo je pokazalo, da bi bil v obdobju, ki ga zajema pogodba, dodatni znesek v višini 89 121,98 EUR stroškov raziskav v skladu z merili za upravičenost, določenimi v pogodbi. Vendar revizijsko poročilo, v katerem so bile opredeljene ustrezne morebitne prilagoditve v korist pritožnika, ni pomenilo zahtevka za plačilo, ki ga je vložil izvajalec. Komisija je poudarila, da se plačilo v skladu s členom 3(1) Priloge II k pogodbi lahko izvede le na podlagi izjav o stroških, ki jih predloži izvajalec in jih Komisija sprejme.

28. Zato je Komisija pritožnika petkrat pozvala, naj predloži popravljene izkaze stroškov, ki bi vključevali upravičene stroške, ki so bili opredeljeni v revizijskem poročilu, vendar niso bili prijavljeni v rednih izkazih stroškov, predloženih v obdobjih, ki jih zajema pogodba. Komisija je poleg tega navedla, da ni nikoli podvomila o dopustnosti take zahteve. Vendar pritožnikove zahteve ni bilo mogoče odobriti brez popravljenih izkazov stroškov.

29. Nazadnje se je Komisija v svojem mnenju sklicevala na obsežno izmenjavo korespondence s pritožnikom in predložila tudi dodatno dokumentacijo, ki jo je zahteval varuh človekovih pravic, vključno s kopijama obeh pogodb.

30. Pritožnik je v svojih pripombah v bistvu vztrajal pri svojem stališču in trditvah, ki jih je navedel v pritožbi, pri čemer je trdil, da bi mu morala Komisija plačati 40.829 EUR za tehnične storitve, ki jih je opravil.

31. Strinjala se je s Komisijo, da namen revizije ni bil opredeliti dodatne dopustne stroške, ki bi jih lahko prijavil pritožnik. Pritožnik je poudaril, da čeprav je bilo v poročilu ugotovljeno, da so bili stroški za projekt PISA precenjeni za 15 144,29 EUR, je bilo v poročilu ugotovljeno tudi, da so nastali stroški v vrednosti 96 801,80 EUR dopustni in bi jih bilo mogoče uveljavljati za projekt MOSES.

32. Pritožnik je nadalje poudaril, da ga Komisija, kot je navedla, v svojem dopisu z dne 8. januarja 2008 ni ustrezno obvestila o postopku, ki ga je treba uporabiti za izvedbo rezultatov revizije.

33. Pritožnik je navedel tudi, da sta bila obravnavana projekta prva, ki ju je izvedel s finančno podporo Unije, in da v zvezi s projektom MOSES ni vedel, da lahko zahteva povračilo dela stroškov do objave revizijskega poročila in izjav Komisije v zvezi s tem.

34. Nato je trdila, da po tem, ko so udeležene strani sprejele prilagoditve stroškov, vključene v revizijsko poročilo, teh prilagoditev ni več mogoče izpodbijati. V podporo tej trditvi se je sklicevala na člen 26 Priloge II k pogodbi MOSES.

35. Nazadnje je pritožnik ponovil, da je revizijski družbi, ki je pripravila revizijsko poročilo, predložil vse izjave o stroških in dokazila ter da je s Komisijo sodeloval v dobri veri.

Ocena varuha človekovih pravic

36. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da je bilo v revizijskem poročilu ugotovljeno, da bi pritožnik lahko prijavil višje stroške za projekt MOSES, čeprav so bili nekateri stroški za projekt PISA precenjeni. Nobena od strank v tem očitku tega ni izpodbijala.

37. Poleg tega ugotavlja, da Komisija načeloma ni izključila pobota, temveč je navedla, da ne more izvesti pobota, ne da bi prej od pritožnika prejela zahtevek za plačilo v obliki ustreznih izkazov stroškov.

38. Iz tega sledi, da je vprašanje, ki ga mora obravnavati varuh človekovih pravic, ali je stališče Komisije, tj. da pritožnik po revizijskem poročilu ni predložil zahtevanih izkazov stroškov v zvezi z dodatnimi stroški za projekt MOSES, razumno. Glede na to, da se obravnavani spor nanaša na čas po reviziji, trditev pritožnika, da ni vedel, da bi lahko del stroškov zahteval nazaj pred objavo revizijskega poročila, ni relevantna.

39. Varuh poudarja, da člen 4(1) pogodbe MOSES vsebuje podrobna pravila v zvezi z izjavo o stroških, ki jih je imel pritožnik. Tako določa, da koordinator med drugim predloži kopije izkazov stroškov, ki se zahtevajo v skladu s pogodbo, v skladu s členom 4 Priloge II k navedeni pogodbi. V skladu s členom 4(2)(b) Priloge II izvajalci Komisiji predložijo izkaze stroškov v posebni obliki iz dela E-1 navedene priloge. Zato se zdi jasno, da ugotovitve revizijskega poročila same po sebi ne nadomeščajo izjav o stroških, ki jih mora izvajalec predložiti Komisiji. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je pritožnik v svojih pripombah skliceval na člen 26 Priloge II k pogodbi MOSES. Ta člen, s katerim je Komisiji podeljeno pooblastilo, da sprejme vse ustrezne ukrepe, za katere meni, da so potrebni, pritožnika ne odvezuje obveznosti, da ravna v skladu s členom 4 pogodbe MOSES in da zato predloži izjave o stroških. Zato varuh človekovih pravic meni, da je stališče Komisije razumno.

40. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da je Komisija pritožnika z dopisom z dne 8. januarja 2008 prvič ustrezno obvestila, da bo moral pritožnik za uveljavljanje prenizko plačanih zneskov predložiti popravljene izkaze stroškov. Komisija je v poznejši korespondenci s pritožnikom pritožnika večkrat opozorila, da pripombe iz revizijskega poročila o morebitnih prilagoditvah v korist pritožnika ne pomenijo zahtevka za plačilo, ki ga je predložil izvajalec. Namesto tega se plačilo lahko izvede le na podlagi izjav o stroških, ki jih predloži izvajalec in sprejme Komisija.

41. V zvezi s trditvijo pritožnika, da je revizijski družbi predložil vse izjave o stroških, varuh človekovih pravic ugotavlja, da so izjave o stroških, na katere se sklicuje pritožnik, samo tiste, ki jih je doslej predložil Komisiji. Če pa pritožnik želi, da se mu povrnejo nastali dodatni stroški, ki jih prej ni prijavil, mora Komisiji predložiti ustrezne nove, revidirane izkaze stroškov.

42. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pri dejavnostih Komisije ni bilo nepravilnosti.

B. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Pri dejavnostih Komisije ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 8. maja 2013