Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, ki dela za Evropski parlament, je slaboviden (ima le 15 do 20 % vida).

2. Pritožnik je sodeloval na več javnih natečajih in se je, potem ko je med preizkusi, ki jih je opravljal v okviru teh natečajev, naletel na težave, o njih pritožil pri Evropskem uradu za izbor osebja (EPSO). Natečaj, na katerem temelji ta pritožba, je javni natečaj EPSO/AD/220/11 – Prevajalci za poljski jezik (v nadaljevanju: natečaj)[1].

3. Po mnenju pritožnika oseba, odgovorna za izvajanje posebnih pogojev, ki se uporabljajo za njegovo sodelovanje na natečaju, ni bila obveščena o dogovorih, ki so bili v zvezi z njim že dogovorjeni za prejšnje natečaje. Zato je imel pritožnik med testi resne težave, ker niso bile prilagojene njegovi invalidnosti.

4. Pritožnik se je 22. oktobra 2011 pritožil uradu EPSO. Prosil je, naj mu urad EPSO dodeli „nagrado“kot nadomestilo za čas, ki ga je izgubil, da bi ustrezno opravil teste.

5. Urad EPSO je priznal, da so se med testi pojavile številne tehnične težave, in se opravičil za povzročene nevšečnosti. Navedla je, da bo preučila načine za izboljšanje razmer in se vrnila k pritožniku.

6. Vendar je EPSO 8. decembra 2011 pritožnika obvestil, da na podlagi ocen, ki jih je dosegel na testih, ne more preiti v ocenjevalni center.

7. Pritožnik se je 9. decembra 2011 prvič obrnil na Evropskega varuha človekovih pravic.

8. Pritožnik je 24. februarja in 6. marca 2012 pritožbo dopolnil tako, da je varuha človekovih pravic obvestil, da ga je EPSO ponovno povabil na opravljanje testov, kar je tudi storil. Kljub temu je želel poudariti težave, s katerimi se srečujejo slabovidni kandidati na javnih natečajih urada EPSO.

Predmet preiskave

9. Pritožnik je trdil, da:

(i) spletišče urada EPSO ni uporabniku prijazno za slepe in slabovidne; in

(ii) Urad EPSO nima jasne in dosledne politike do slabovidnih kandidatov.

10. Pritožnik je trdil, da:

(i) EPSO bi moral izboljšati dostopnost svojega spletišča za slepe in slabovidne; in

(ii) Urad EPSO bi moral sprejeti jasno in dosledno politiko do invalidnih kandidatov.

Preiskava

11. Varuh človekovih pravic je 24. februarja 2012 pritožbo posredoval direktorju urada EPSO v mnenje. Varuh človekovih pravic je po tem, ko je od pritožnika prejel pojasnila v zvezi z njegovo pritožbo, te informacije poslal uradu EPSO v nadaljnjo obravnavo.

12. Varuhinja človekovih pravic je prosila EPSO, naj v svojem mnenju upošteva dodatna pojasnila pritožnika in naj pri odgovoru na pritožnikove trditve upošteva tudi določbe Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki so zavezujoče za institucije EU.

13. Varuh človekovih pravic je 1. junija 2012 prejel mnenje urada EPSO, ki ga je posredoval pritožniku, da bi podal svoje pripombe. Vendar pa ni predložil nobenega.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Trditev in zahtevek v zvezi s spletiščem urada EPSO

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

14. Pritožnik je trdil, da spletišče urada EPSO ni uporabniku prijazno za slepe in slabovidne.

15. V podporo tej trditvi je trdil, da so črke na spletni strani v majhni pisavi, ne merijo dobro in so v različnih odtenkih modre na modrem ozadju.

16. Pritožnik je trdil, da bi moral urad EPSO izboljšati dostopnost svojega spletišča za slepe in slabovidne.

17. Po mnenju pritožnika je bilo to še posebej pomembno, saj je spletišče urada EPSO edini medij, prek katerega se je mogoče prijaviti na natečaje in vložiti pritožbe.

18. Urad EPSO je v svojem mnenju trdil, da je besedilo na njegovem spletišču napisano s črno-modrimi črkami na belem ozadju.

19. Urad EPSO je poleg tega podrobno pojasnil združljivost svojega spletišča s številnimi mednarodnimi tehničnimi standardi [2].

20. Poudarila je tudi, da njeno spletno mesto omogoča izbiro visokokontrastne različice ali različice z običajnim kontrastom ter izbiro povečane ali običajne velikosti pisave.

21. Iz vseh navedenih razlogov je urad EPSO menil, da je njegovo spletišče skladno s splošnimi standardi, ki so bili določeni, da bi bilo dostopno invalidom, vključno s slabovidnimi.

22. Urad EPSO se je kljub temu strinjal, da je mogoče, da njegovo spletno mesto vsebuje besedilo, ki je, kot je predlagal pritožnik, v različnih odtenkih in barvah. Zato je pritožnika pozvala, naj mu predloži zaslon za tiskanje ali jasen sklic na zadevno stran, da bi lahko ocenil to vprašanje. Urad EPSO je dodal, da je v primeru, da bi pritožnik imel dodatne predloge za nadaljnje izboljšanje dostopnosti svojega spletišča za slepe in slabovidne, pripravljen oceniti izvedljivost uvedbe predlaganih sprememb.

23. Nazadnje je urad EPSO priznal, da se lahko tisti, ki se želijo prijaviti na njegove javne natečaje, prijavijo samo prek računa EPSO, ki je na voljo na njegovem spletišču. Vendar je dodala, da lahko kandidati pritožbe vložijo tudi po telefaksu in navadni pošti.

Ocena varuha človekovih pravic

24. Varuhinja človekovih pravic je skrbno preverila spletišče urada EPSO. Čeprav urad EPSO ugotavlja, da dejansko uporablja različne barve, obiskovalcem omogoča spreminjanje kontrastov in velikosti pisave na svojem spletišču. Tako se lahko ozadje besedila spremeni iz bele v črno in pisava besedila se lahko znatno poveča. To vpliva tudi na barvo besedila.

25. Varuhinja človekovih pravic zlasti pozdravlja dovzetnost urada EPSO za pritožnikove predloge za izboljšanje spletišča za slepe in slabovidne. Poleg tega je seznanjen s pozivom pritožniku, naj ga obvesti o vseh težavah, ki bi jih lahko imel pri obisku njegove spletne strani. Varuhinja človekovih pravic meni, da bi bilo dejansko najbolj koristno, če bi urad EPSO poleg izpolnjevanja veljavnih tehničnih standardov od uporabnikov invalidov zahteval povratne informacije o dostopnosti svojega spletišča.

26. Glede na navedeno in ker pritožnik ni predložil nobenih pripomb v zvezi s tem vidikom pritožbe, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vprašanjem niso upravičene.

B. Trditev in trditev v zvezi s politiko urada EPSO do slepih in slabovidnih kandidatov

27. Pritožnik je trdil, da urad EPSO nima jasne in dosledne politike do slabovidnih kandidatov.

28. V podporo tej trditvi je trdil, da EPSO v zvezi s tem nima pravil in sprejema samovoljne odločitve.

29. Pritožnik je trdil, da bi moral urad EPSO sprejeti jasno in dosledno politiko do invalidnih kandidatov.

30. EPSO je v svojem mnenju varuhu človekovih pravic zagotovil, da pripisuje velik pomen razvoju in izvajanju obsežne in dosledne politike o invalidnosti, ki temelji na načelih „nediskriminacije, pravičnosti, spoštovanja in raznolikosti“. Navedla je, da so vsi ti ukrepi vzpostavljeni in jasno odražajo politiko urada EPSO do kandidatov s posebnimi potrebami, vključno s slabovidnimi. V zvezi s tem se je urad EPSO skliceval na sklep varuha človekovih pravic z dne 4. julija 2007 o zaključku preiskave na lastno pobudo OI/3/2003/JMA, v kateri je varuh človekovih pravic

„meni[jo], da je bil v zadnjih nekaj letih dosežen velik napredek pri dostopu invalidov do evropske javne službe, zlasti po ustanovitvi Evropskega urada za izbor osebja (EPSO).

Varuh človekovih pravic se je zavedal dejstva, da se zdi, kot je navedla Komisija, da je EPSO učinkovito izvedel številne ukrepe, namenjene olajšanju udeležbe invalidnih kandidatov v postopkih zaposlovanja. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic pozdravil dejstvo, da vsa obvestila o natečajih vključujejo standardni odstavek, ki kandidate opozarja na nediskriminatorno naravo politike zaposlovanja Unije, in da so invalidni kandidati pozvani, naj predložijo potrdilo, da lahko natečajne komisije sprejmejo potrebne ukrepe za olajšanje njihovega sodelovanja. Prav tako se zdi pozitivno, da "Vodnik za kandidate", objavljen hkrati z vsakim razpisom natečaja, vsebuje del, ki kandidate z invalidnostjo opozarja na možnost, ki jo imajo, da zaprosijo za posebno ureditev zaradi invalidnosti. Poleg tega se spletišče urada EPSO neposredno sklicuje na enake možnosti. Enako velja za vse oglase, ki se pojavijo v medijih ob objavi natečaja.

Varuhinja človekovih pravic je pozdravila tudi pobudo urada EPSO, da sprejme številne praktične ukrepe za zagotovitev pravilnega izvajanja svoje politike nediskriminacije. Ponazoritveni primer takih praktičnih ukrepov je določba, ki omogoča povabilo invalidnih kandidatov v ločene testne centre.“

31. V odgovor na zahtevo varuhinje človekovih pravic, naj se upoštevajo določbe Konvencije o pravicah invalidov, ki so zavezujoče za institucije EU, je urad EPSO navedel, da so njegovi izbirni postopki v celoti skladni z navedeno konvencijo in politiko Evropske unije za enake možnosti. EPSO je poudaril, da ne razlikuje med kandidati iz kakršnega koli razloga [3]. Vsem prijaviteljem zagotavlja enake možnosti, da dokažejo svoje sposobnosti v izbirnih postopkih. Sprejema vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se kandidati s posebnimi potrebami lahko udeležijo natečajev enako kot drugi kandidati.

32. Urad EPSO je nadalje pojasnil, da kandidate, ki se registrirajo prek spleta, sprašuje, ali imajo posebne potrebe. Stopi v stik s tistimi, ki odgovorijo pritrdilno, ter prosi za informacije o vrsti invalidnosti in dokazila. Spletišče urada EPSO vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s tem.

33. Urad EPSO je poleg tega poudaril, da se potrebne zahteve razlikujejo glede na vrsto invalidnosti in obliko testov. Tako vsako podano zahtevo obravnava za vsak primer posebej in po potrebi prilagodi testno okolje kandidatom. Posebni in ciljno usmerjeni ukrepi lahko na primer vključujejo (i) omogočanje dodatnega časa za dokončanje preskusa; (ii) zagotavljanje posebne oblike „papirja ali črke“kandidatom z okvaro vida; ali (iii) dodelitev pomočnika za spremljanje slepega kandidata ali kandidata na invalidskem vozičku med preizkusi. Leta 2011 sta bila na javnih natečajih AD uspešna dva slepa kandidata. Nobena od navedenih ureditev ne spreminja narave ali težavnosti testov, saj morajo vsi kandidati dokazati potrebna znanja in spretnosti za zadevni profil delovnega mesta.

34. EPSO je tudi menil, da zgoraj opisani pristop za vsak primer posebej nikakor ne pomeni, da se odločitve sprejemajo samovoljno. Po potrebi se lahko od zdravstvene službe Komisije zahteva, da izda mnenje o določenem primeru, urad EPSO pa za vse podobne primere uporablja enake standarde. Urad EPSO lahko z odločanjem za vsak primer posebej izpopolni prilagoditve, ki so potrebne, da se kar najbolje zadovoljijo posebne potrebe zadevnega kandidata, hkrati pa zagotovi enaka obravnava vseh kandidatov.

35. Nazadnje je EPSO poudaril, da mu sedanji pravni okvir [4] ne omogoča, da bi organiziral posebne izbirne postopke za kandidate s posebnimi potrebami.

Ocena varuha človekovih pravic

36. Varuh človekovih pravic najprej poudarja, da mu dejstvo, da je pozitivno ocenil ukrepe, ki jih je EPSO sprejel v korist kandidatov s posebnimi potrebami v svoji odločbi z dne 4. julija 2007, s katero je zaključil svojo preiskavo na lastno pobudo OI/3/2003/JMA, ne preprečuje, da bi s preiskavami, sproženimi na podlagi individualnih pritožb ali na lastno pobudo, preveril status takih ukrepov več let pozneje.

37. Varuhinja človekovih pravic na podlagi mnenja urada EPSO razume, da njegova „politika“do invalidnih kandidatov temelji na pristopu „od primera do primera“, katerega cilj je zadovoljiti posebne potrebe, ki jih kandidati morda imajo zaradi invalidnosti. Varuh človekovih pravic meni, da se tak pristop ne zdi nerazumen.

38. Poleg tega varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da urad EPSO to politiko jasno določa na svojem spletišču. Urad EPSO si v skladu s svojo spletno stranjo "Enake možnosti"[5] prizadeva zadovoljiti morebitne posebne potrebe kandidatov, in sicer s prilagoditvijo postopka ocenjevanja ali spremembo orodij za ocenjevanje. Urad EPSO sicer poudarja, da ne organizira ločenih natečajev za osebe s posebnimi potrebami, vendar kandidatom zagotavlja, da svoje postopke in testna okolja prilagaja tako, da nihče ne bo prikrajšan. Urad EPSO na svojem spletišču svojo politiko ponazori z opisom razmer, v katerih imajo slabovidni kandidati na voljo dodaten čas in/ali dokumente v velikem formatu ali ustrezne tehnične pripomočke. Navaja tudi, da se dislektičnim kandidatom lahko odobri tudi dodaten čas.

39. Urad EPSO na svojem spletišču kandidate poziva, naj ga čim prej, tj. v začetni prijavi ali takoj, ko se pojavijo težave, obvestijo o morebitnih posebnih zahtevah. Če ga kandidati pred ocenjevalno sejo ne obvestijo o posebnih potrebah, urad EPSO na svojem spletišču jasno navede, da jim morda ne bo mogel pomagati. Urad EPSO lahko od kandidatov zahteva dodatne informacije, ki mu bodo v pomoč pri razumevanju njihovih zahtev in prilagoditev, ki bi jih bilo treba zanje izvesti v njegovih prostorih. Sprašuje se lahko na primer, kateri objekti so na voljo ali katera orodja uporabljajo na svojem delovnem mestu. Urad EPSO oceni vsak primer posebej. Ko urad EPSO doseže rešitev, za katero meni, da je ustrezna, stopi v stik s kandidati pred datumom ocenjevanja, da bi jim dal čas, da zaprosijo za več informacij ali podajo dodatne predloge.

40. Urad EPSO na svojem spletišču tudi jasno pojasnjuje, da faza računalniško podprtega testiranja (CBT) natečajev poteka v centrih, ki jih upravlja njegov izvajalec Prometric. Ti testni centri so zasnovani tako, da so dostopni, zato so opremljeni na primer s klančinami, širokimi vratnimi okvirji, dvigali in stranišči z dostopom za invalidski voziček. Če ga kandidat obvesti o kakršnih koli posebnih zahtevah, se EPSO zavezuje, da bo „po svojih najboljših močeh“sodeloval s podjetjem Prometric, da bi zadovoljil njegove potrebe. Vendar pa so bili Prometricovi računalniki posebej nastavljeni, da bi zagotovili varno testno okolje in jih ni vedno mogoče prilagoditi določenemu kandidatu. V tem primeru urad EPSO kandidatu običajno ponudi možnost opravljanja testa v papirni obliki.

41. Na spletišču urada EPSO so kandidati obveščeni tudi, da od leta 2010 njegov ocenjevalni center v Bruslju vključuje dve testni sobi, opremljeni za osebe z različnimi oblikami invalidnosti in posebnimi potrebami. V sobah so na primer mize in stoli, nastavljivi po višini, ter tipkovnice v Braillovi pisavi. Nahajajo se tudi v bližini medicinske sobe, otroške negovalne sobe in posebej opremljenih stranišč.

42. Vse navedeno kaže, da je urad EPSO uvedel nadaljnje izboljšave, potem ko je varuh človekovih pravic zaključil preiskavo na lastno pobudo OI/3/2003/JMA. Varuhinja človekovih pravic je zato prepričana, da si urad EPSO prizadeva zagotoviti, da invalidni kandidati niso v slabšem položaju v primerjavi z drugimi kandidati, ki sodelujejo na njegovih javnih natečajih. Pozdravlja zlasti zagotovila urada EPSO, da imajo kandidati možnost, da se z uradom EPSO dogovorijo o posebnih ureditvah, ki jih potrebujejo.

43. Ne glede na navedeno mora varuh človekovih pravic omeniti, da so se med natečajem pojavile tehnične težave, zaradi katerih je urad EPSO pritožnika povabil k ponovnemu opravljanju testov. Čeprav poudarja, da to vprašanje ni bilo del predmeta preiskave, ki je privedla do te odločbe, mora varuh človekovih pravic kljub temu poudariti, da taki dogodki kažejo na obžalovanja vredno, a kljub temu nenehno ponavljanje težav, ki se jim želi urad EPSO izogniti. Zato spodbuja urad EPSO, naj si še naprej „po najboljših močeh“prizadeva za zadovoljitev potreb invalidnih kandidatov. V zvezi s tem tudi ugotavlja, da je bil pritožnik zadovoljen z novo ureditvijo in dejstvom, da je bil ponovno povabljen na opravljanje testov.

44. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da nadaljnje preiskave v zvezi s tem vidikom pritožbe prav tako niso upravičene.

C. Sklepna ugotovitev

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Nadaljnje preiskave pritožbe niso upravičene.

Pritožnik in direktor urada EPSO bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 4. februarja 2013

---

[1] UL 2011, C 198 A.

[A] kar zadeva postavitev in obliko njegove spletne strani, uporabljamo WCAG 2.0 - raven AA in naše spletne strani opravijo test, ki ga je opravil Achecker (http://achecker.ca/checker/index.php), preverjevalnik spletne dostopnosti, ki ga je navedel W3C. WCAG pomeni „Smernice za dostopnost spletnih vsebin“ in so del niza smernic za spletno dostopnost, ki jih je objavila pobuda W3C za spletno dostopnost (http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT). Sestavljajo jih smernice za zagotavljanje dostopnosti vsebin, predvsem za uporabnike invalide. Glavni cilj teh smernic je spodbujanje dostopnosti. W3C pomeni Konzorcij za svetovni splet (W3C) in je glavna mednarodna organizacija za standarde za svetovni splet. Raven Double-A je standard skladnosti s smernicami za dostopnost spletnih vsebin. Kar zadeva barvni kontrast, W3C priporoča standard 500 ali več za barvno razliko in standard 125 ali več za barvno svetlost. Rezultati AccessColor (http://www.accesskeys.org/tools/color-contrast.html) kažejo, da na naših straneh barvna razlika in svetlost ustrezata priporočenim standardom. Spletno mesto Access Keys preveri, kako dostopna in enostavna so spletna mesta za uporabo.

[S] ex, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost.

[4] "Člen 1d(4) Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, Sklep Komisije C(2004)1318 z dne 7. aprila 2004 o njegovem izvajanju in Kodeks dobre prakse pri zaposlovanju invalidov, sprejet 25. novembra 2003 s Sklepom Komisije C(2003)4362".

[5] http://europa.eu/epso/discover/selection_proced/equal/index_en.htm