Ozadje pritožbe

1. Pritožba se nanaša na odločitev Komisije, da pritožnikove prijave na razpis ne uvrsti v ožji izbor. Pritožnik je družba, ki je vodila konzorcij, ki se je prijavil na razpisni postopek Evropske komisije (EuropeAid/131160/C/SER/Multi). Pritožnik je izpodbijal način, kako je Komisija razlagala izbirna merila v zvezi s tehnično zmogljivostjo kandidatov.

2. Merila za izbor so naslednja:

Točka 21. 3 Tehnična sposobnost kandidata:

1. kar zadeva zagotavljanje pripravljalne podpore, bi morali kandidati uspešno zaključiti projekte (študije izvedljivosti, zasnova, tehnična pomoč v razpisnih postopkih itd.) za vsaj en projekt na področju infrastrukture za vsakega od štirih sektorjev (prometna, energetska, okoljska in socialna infrastruktura) na regionalni ali nacionalni ravni v zadnjih treh letih pred rokom za predložitev;

2. kandidati bi morali v zadnjih treh letih pred rokom za oddajo uspešno skleniti vsaj eno pogodbo za začasne uslužbence v znesku najmanj 1 000 000 EUR;

[...]

Če zgoraj navedena merila za izbor izpolnjuje več kot osem kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za pripustitev k natečaju, je treba ponovno preučiti relativne prednosti in slabosti prijav teh kandidatov, da se določi osem najboljših prijav za razpisni postopek. Edini dejavniki, ki se bodo upoštevali pri tem ponovnem pregledu, so: prednostni vrstni red je:

1) število projektov v skladu s točko 21.3.1;

2) število pogodb v skladu s točko 21.3.2.“

3. Pritožnik je 5. septembra 2011, preden je vložil vlogo, stopil v stik s Komisijo in zahteval pojasnilo v zvezi s točko 21.3.1. Pritožnik je zlasti vprašal, ali bi lahko kot upravičeno referenco uporabil uspešno zaključen del projekta. Pritožnik je dodal, da je lahko predložil dokumentarna dokazila v zvezi z uspešno zaključenim delom projekta (v skladu s praktičnim vodnikom za pogodbene postopke za zunanje ukrepe EU, objavljenim na spletni strani EuropeAid (PRAG)).

4. Uradnik Komisije je v svojem odgovoru na navedeno elektronsko sporočilo pritožnika zgolj pozval, naj se posvetuje s PRAG [1].

5. Oddelek 2.4.11.1.3 PRAG z naslovom „Preverjanje tehnične in strokovne usposobljenosti kandidatov ali ponudnikov“ določa: „Pri javnih naročilih storitev se lahko kandidat/ponudnik sklicuje na del projekta, pri katerem pogodba še ni prekinjena, vendar se lahko kot referenca uporabi le del, ki je bil uspešno zaključen, kandidat/ponudnik pa mora biti sposoben predložiti dokumentarna dokazila o uspešnem zaključku tega dela (npr. izjavo subjekta, ki je naročil storitev).“

6. Pritožnik je zato menil, da se lahko sklicuje na uspešno zaključene dele nedokončanih projektov. Zato je pritožnik predložil svojo vlogo s 15 sklicevanji pod točko 21.3.1. Dve od teh referenc sta se nanašali na uspešno zaključene dele nedokončanih projektov.

7. Komisija je z dopisom z dne 15. novembra 2011 pritožnika obvestila, da njegova vloga sicer izpolnjuje merilo tehnične zmogljivosti, vendar po ponovnem pregledu števila projektov v skladu s točko 21.3.1 [2] ni bila med osmimi najboljšimi vlogami. Pritožnik je nato Komisijo pozval, naj pojasni svoje stališče. Komisija je v odgovoru na pritožnikovo zahtevo pojasnila, da je pritožnik predložil le 13 veljavnih referenc, osem kandidatov z ožjega seznama pa 15 veljavnih referenc. Dodala je, da dve navedbi (sklica 1 in 7), ki ju je predložil pritožnik, nista veljavni, saj se ne nanašata na zaključene projekte.

8. Pritožnik je nato Komisiji poslal dopis, v katerem je izpodbijal njeno odločitev. Poudarila je, da je bila v skladu s PRAG in elektronskim sporočilom Komisije z dne 5. septembra 2011 upravičena vključiti uspešno zaključene dele nedokončanih projektov. Njeno vlogo bi bilo zato treba uvrstiti v ožji izbor, saj je vsebovala 15 veljavnih sklicevanj. Komisija je 22. novembra 2011 odgovorila, da je ocenjevalni odbor sprejel odločitev ob upoštevanju PRAG. Dodala je, da"v referencah 1 in 7 ni dokazov, da je bil projekt uspešno zaključen, niti za del tega".

9. Pritožnik je 5. decembra 2011 trdil, da zavrnitev dveh od 15 sklicev ni imela pravne podlage, in zahteval pregled odločitve Komisije, da ga izključi iz sodelovanja v razpisu. Poudarila je, da se je po mnenju PRAG lahko sklicevala na uspešno zaključene dele nedokončanih projektov, ne da bi ji bilo treba v tej fazi postopka predložiti dokaze, saj so morali le uspešni ponudniki pred oddajo naročila predložiti dokazila (o katerem koli projektu, pri katerem so sodelovali)[3].

10. Komisija je odgovorila 10. januarja 2012. Navedla je, da je bilo v obvestilu o javnem naročilu jasno navedeno, da naročnik zahteva reference za zaključene projekte. Razlog za to zahtevo je bil, da je naročnik želel vse ponudnike obravnavati enako. Zato se tekoče pogodbe niso štele za sprejemljive reference. V vsakem primeru bi moral ponudnik predložiti pisna dokazila o uspešnem zaključku dela naročila. Vendar pritožnik tega ni storil. Če povzamemo, Komisija je menila, da „ni zadostnih dokazov, da je bil ločen projekt v okviru teh dveh tekočih pogodb (sklica 1 in 7) že zaključen in bi ga bilo mogoče obravnavati v okviru ponovnega pregleda meril 21.3.1“. Komisija je zlasti v zvezi z referenčno številko 7 navedla, da ni bilo mogoče razlikovati med ločenimi sestavnimi deli, ki so bili uspešno dokončani. Poleg tega je Komisija trdila, da tudi referenca 7 ne bi izpolnjevala merila 21.3.2, saj je vrednost zahtevanih opravljenih storitev znašala 717 750 EUR (25 % vrednosti naročila), kar je pod pragom 1 milijona EUR iz merila 21.3.2.

11. Preden se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic, je pisal GD DEVCO in zahteval pojasnilo v zvezi s PRAG. Postavljala je vprašanja v zvezi z: 1) pomen izraza "uspešno dokončan", kot se uporablja v PRAG; možnost, da se kot reference uporabijo zaključeni deli tekočih projektov; in 3) obveznost predložitve dokazil. Komisija je 7. februarja 2012 odgovorila, da se je glede na vrsto projekta mogoče sklicevati na delno zaključeno naročilo storitev. Vendar so v takih primerih potrebna dokumentarna dokazila o dokončanju. V zvezi z dokumentarnimi dokazili je navedla, da morajo v skladu z novo PRAG (objavljeno 20. januarja 2012) dokazila predložiti vsi ponudniki z ožjega seznama, medtem ko je moral v skladu s prejšnjo različico PRAG dokumente predložiti le izbrani ponudnik.

12. Pritožnik se je 27. februarja 2012 obrnil na varuha človekovih pravic.

Predmet preiskave

13. Pritožnik je predložil naslednjo trditev:

Trditev:

Komisija je pri ocenjevanju pritožnikove vloge storila očitno napako pri presoji, ker ni upoštevala meril iz obvestila o javnem naročilu in PRAG.

Podporni argumenti

1) Komisija je pomotoma zavrnila upoštevanje uspešno zaključenih delov nedokončanih projektov, kar je v nasprotju s PRAG in njenim nasvetom pritožniku.

2) Komisija je napačno menila, da bi moral pritožnik ob predložitvi vloge predložiti dokumentarna dokazila.

3) Komisija se je prepozno in brez upoštevanja načela enakosti sklicevala na dodaten razlog v zvezi s številom pogodb v skladu s točko 21.3.2.

Zahtevek:

Komisija bi morala ponovno oceniti pritožnikovo vlogo.

Preiskava

14. Varuh človekovih pravic je 28. marca 2012 Komisijo zaprosil za mnenje o tej pritožbi. Poleg tega je Komisijo pozval, naj pojasni naslednje točke: (a) pomen izraza "uspešno zaključen" in okoliščine, v katerih se lahko kandidati sklicujejo na uspešno zaključene dele tekočih projektov; (b) področje uporabe in pravno veljavnost PRAG; (c) fazo postopka, v kateri morajo ponudniki predložiti dokumentarna dokazila, in (d) pomen merila 21.3.2 v zvezi z vrednostjo zahtevanih storitev.

15. Komisija je 13. julija 2012 poslala svoje mnenje. Varuh človekovih pravic je pripombe pritožnika v zvezi s tem mnenjem prejel 10. septembra 2012.

Analiza in sklepi varuhinje človekovih pravic

A. Domnevna napačna ocena pritožnikove vloge in z njo povezane trditve

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

16. Komisija je v svojem mnenju pojasnila, kako je ocenjevalni odbor izvajal svoje naloge. Navedla je, da je komisija za ocenjevanje v skladu z obvestilom o javnem naročilu, ker je več kot osem kandidatov izpolnjevalo merila za upravičenost, opravila oceno relativnih prednosti in slabosti prijav, da bi opredelila osem najboljših kandidatov, ki jih je treba povabiti k predložitvi podrobnih ponudb. Dodala je, da je bilo po uporabi prvega dodatnega merila (število projektov v skladu s točko 21.3.1) v ožji izbor uvrščenih osem kandidatov. Zato ni bilo treba uporabiti drugega dodatnega merila (število naročil v skladu s točko 21.3.2).

17. Po mnenju Komisije je bila komisija za ocenjevanje nepristranska in je svoje naloge izvajala v skladu s postopki javnega naročanja. Upoštevala je kakovost prijav, ki so jih predložili kandidati. Za ocenjevalni odbor so bile relativne prednosti pritožnikove vloge manj prepričljive od prednosti osmih družb, ki so bile uvrščene v ožji izbor.

18. V zvezi s sklicevanji 1 in 7 v pritožnikovi vlogi je Komisija ugotovila, da ocenjevalni odbor na podlagi predloženih informacij ni mogel ugotoviti, ali je bil projekt ali njegov del zaključen. Menila je, da morajo kandidati javnemu naročniku zagotoviti zadostne in jasno predstavljene informacije, ki bi komisiji za ocenjevanje omogočile izvedbo ocene. Vendar pritožnik ni predložil dovolj jasnih informacij o tem, kateri deli projektov so bili zaključeni. Ocenjevalni odbor zato ni mogel ugotoviti, da so bile zahteve glede tehnične zmogljivosti in števila projektov enako zadovoljive kot za osem kandidatov z ožjega seznama.

19. V zvezi z obveznostjo predložitve pisnih dokazov o uspešni izpolnitvi dela pogodbe je Komisija priznala, da je bila ta obveznost uvedena s posodobljeno različico PRAG iz leta 2012 in se zato v primeru pritožnika ne uporablja. V prejšnji različici PRAG je bilo določeno, da so morali le uspešni ponudniki pred oddajo naročila predložiti dokumentarna dokazila v podporo informacijam, predloženim v vlogi in obrazcu za oddajo ponudbe. Opravičila se je za napako, vendar je poudarila, da ta napaka ni vplivala na končno odločitev o nevključitvi pritožnika na seznam osmih najboljših kandidatov.

20. V zvezi z dodatnim merilom je Komisija navedla, da so bili razlogi za nekratko uvrstitev pritožnika na seznam pojasnjeni v njenem dopisu z dne 22. novembra 2011. Vendar je Komisija na zahtevo pritožnika predložila podrobnejše informacije, ne da bi spremenila razloge za zavrnitev. V odgovor na zahtevo varuha človekovih pravic po pojasnilih v zvezi s pomenom merila 21.3.2 je navedel, da je namen tega merila oceniti sposobnost vsakega ponudnika za upravljanje znatnih zneskov tehnične pomoči. Komisija ni predložila nobenih informacij o tem, kako se izračuna vrednost zahtevanih storitev.

21. Komisija je tudi ugotovila, da je bilo po oceni celotne razpisne dokumentacije, ki so jo predložili ponudniki z ožjega seznama, naročilo oddano 18. aprila 2012.

22. Pritožnik je v svojih pripombah na mnenje Komisije trdil, da so argumenti, ki jih je predložila Komisija, povzročili protislovja in zmedo. Pritožnik je zlasti poudaril, da je po mnenju Komisije ocenjevalni odbor opravil primerjalno oceno prednosti in slabosti upravičenih kandidatov, pri čemer je upošteval kakovost prijav. S tem je izbral osem najboljših kandidatov. Vendar bi morala komisija za ocenjevanje po mnenju pritožnika upoštevati le dva dejavnika, navedena v obvestilu o javnem naročilu, in sicer število projektov (21.3.1) in število pogodb (21.3.2). Med ponovnim pregledom se je morala omejiti na ta dva elementa in zanemariti druge dejavnike, kot je kakovost predloženih vlog, ki niso bili del izbirnih meril. Pritožnik navaja, da njegovo stališče potrjuje besedilo, uporabljeno v obvestilu o javnem naročilu: „Edini dejavniki, ki bodo upoštevani pri tem ponovnem pregledu [...]“. (poudarek dodan).

23. Pritožnik je nadalje trdil, da je v nasprotju s pripombami Komisije dovolj jasno predložil sklica 1 in 7 ter v obrazcu vloge predložil vse zahtevane informacije. Zato ni mogla sprejeti trditve Komisije, da informacije niso zadostovale, da bi komisija za ocenjevanje lahko opredelila dokončane dele nedokončanih projektov, ki jih je uporabila kot reference. Pritožnik je zlasti v zvezi z referenco 1 navedel, da je jasno opredelil sedem zaključenih projektov in za vsakega od njih predložil kratek opis. V zvezi z referenčno številko 7 je jasno navedla, da je bilo zaključenih 55 % projekta. Pritožnik je dodal, da ima pisne dokaze v zvezi z vsemi svojimi navedbami, ki bi jih predložil, če bi bil uvrščen v ožji izbor. Ker pritožnik z obrazcem vloge ni mogel predložiti nobenih dodatnih dokumentov, se je spraševal, katere dodatne informacije bi lahko predložil. V zvezi s tem je pritožnik menil, da so bili argumenti Komisije precej nejasni, saj Komisija ni navedla, katere vrste informacij manjkajo v njeni vlogi.

24. V zvezi z obveznostjo predložitve pisnih dokazov je pritožnik sprejel opravičilo Komisije. Vendar je dvomila, da ta element ni vplival na odločitev Komisije, da ga ne uvrsti na ožji seznam, saj se je Komisija v večini svojih prvotnih dopisov sklicevala na to, da pritožnik ni predložil dokazov.

25. V zvezi z merilom 21.3.2 je pritožnik menil, da ta argument ni bil del začetne ocene vloge Komisije, ampak je bil naknadno „izmišljen“. Izrazila je tudi dvome o tem, ali se to merilo uporablja tudi za druge vložnike. Pritožnik se prav tako ni strinjal z načinom, kako je Komisija izračunala vrednost projektov. Poudarila je, da v nasprotju z drugimi obvestili o javnih naročilih v tem obvestilu ni bilo navedeno, da mora pritožnik z lastnim sodelovanjem pri projektu doseči prag enega milijona EUR. Predlagala je, da bi se prag enega milijona EUR lahko dosegel z upoštevanjem vrednosti celotnega projekta.

26. Nazadnje je pritožnik opozoril, da je kljub temu, da je bila ponudba že oddana, želel ohraniti svoj zahtevek v zvezi s ponovno oceno njegove vloge in ponovnim začetkom postopka. Podredno je menila, da bi morala od Komisije prejeti nadomestilo.

Ocena varuha človekovih pravic

27.  Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da je stalno menil, da mora uprava, ki organizira javni razpis, opraviti vsebinsko presojo predloženih ponudb. Varuh človekovih pravic ocene uprave, ki organizira javni razpis, ne nadomesti s svojo oceno. Njegov pregled lahko vključuje le oceno, ali: (i) institucija je izpolnila bistveno postopkovno zahtevo glede navedbe razlogov za zavrnitev določene ponudbe; in (ii) so ti razlogi sprejemljivi glede na veljavne razpisne zahteve. Glede na pritožnikovo trditev in z njo povezano trditev je preiskava varuha človekovih pravic v tej zadevi omejena na oceno, ali je bila ocena Komisije razveljavljena zaradi očitne napake pri presoji ter ali je pritožniku zagotovila zadostna in ustrezna pojasnila v zvezi z njegovo odločitvijo o zavrnitvi njegove vloge.

(i) Sklicevanja na tekoče projekte

28. Varuh ugotavlja, da so se v tem primeru izbirna merila, določena v obvestilu o javnem naročilu, nanašala na „uspešno zaključene projekte“. Vendar je bilo v dokumentu PRAG, katerega namen je vsem uporabnikom zagotoviti vse informacije, potrebne za izvedbo javnega naročila, kandidatom izrecno dovoljeno, da se sklicujejo na uspešno zaključen del projekta, pri katerem pogodba še ni prenehala. Če se izraz, uporabljen v obvestilu, bere ob upoštevanju PRAG, je mogoče upravičeno domnevati, da so sklicevanja na uspešno „zaključene“ dele tekočih projektov sprejemljiva. Nasprotno, če bi se izraz, uporabljen v obvestilu, dojemal kot posebna klavzula ali izrecno odstopanje od PRAG, bi bilo mogoče domnevati, da delov projektov ni mogoče predstaviti kot reference. Obe razlagi se zdita smiselni. Vendar varuh človekovih pravic meni, da dva pomembna dejavnika potrjujeta stališče, da v obravnavani zadevi prevlada prva razlaga.

29. Prvič, varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik zaradi skrbnosti od Komisije zahteval pojasnila, da so sklicevanja na uspešno zaključene dele tekočih projektov dopustna. Uradnik Komisije je v odgovoru, ki se je težko skladal z upravno kulturo storitev (glej točko 43 spodaj), ne da bi neposredno vsebinsko odgovoril na vprašanje, odkrito izjavil, da je odgovor na to vprašanje v PRAG. S tem sklicem na PRAG je uradnik pritožnika prepričal, da je PRAG uporabil zadevni postopek. Zato je bilo razumno, da je pritožnik obvestilo o javnem naročilu razlagal ob upoštevanju PRAG in menil, da lahko veljavno predloži tekoče projekte kot reference.

30. Drugič, varuhinja človekovih pravic meni, da je PRAG sklop objavljenih pravil, ki naj bi se uporabljala za vse pogodbe EU o zunanji pomoči, zato ta pravila zavezujejo Komisijo, razen če je v obvestilu o javnem naročilu jasno in izrecno navedeno kakršno koli odstopanje od PRAG. Če bi Komisija v obravnavanem primeru želela odstopiti od pravila glede dokončanih delov tekočih projektov in sprejeti le reference v zvezi z dokončanimi projekti, bi morala to zahtevo jasno in nedvoumno vključiti v obvestilo o javnem naročilu. Vendar ni bilo tako.

31. Glede na navedeno varuhinja človekovih pravic meni, da se je pritožnik lahko skliceval na zaključene dele tekočih projektov. Zato Komisija sklicev 1 in 7 ne bi mogla veljavno zavrniti samo zato, ker se nanašata na tekoče projekte.

(ii) Pritožnik ni predložil pisnih dokazov v zvezi s tekočimi projekti

32. Komisija je v več odgovorih pritožniku navedla, da pritožnik ni predložil dokazov o uspešnem zaključku delov tekočih projektov. Vendar je bilo v PRAG in prijavnem obrazcu jasno navedeno, da bo dokumentarna dokazila predložil le izbrani ponudnik in da se morebitna dodatna dokumentacija, poslana z vlogo, ne bo upoštevala. To stališče je GD Devco potrdil v dopisu z dne 7. februarja 2012. Komisija je v svojem mnenju priznala, da je bilo sklicevanje v dopisu z dne 10. januarja 2012 na potrebo po predložitvi pisnih dokazov napačno, in se za to opravičila. Vendar je dodala, da ta element ni vplival na njeno končno odločitev, da pritožnika ne uvrsti v ožji izbor.

33. Glede na besedilo PRAG in mnenje Komisije je jasno, da pritožniku ni bilo treba predložiti pisnih dokazov. Zato to, da pritožnik ni predložil pisnih dokazov, ni bil tehten razlog za zavrnitev sklicev 1 in 7. Vendar varuhinja človekovih pravic z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija priznala svojo napako in se zanjo opravičila.

(iii) Kakovost pritožnikove vloge

34. Komisija je v svojem mnenju varuhu človekovih pravic ob sklicevanju na široko diskrecijsko pravico naročnika navedla, da sklica 1 in 7 nista bila predložena na način, ki bi ocenjevalnemu odboru omogočil, da ugotovi, da so bile zahteve iz člena 21.3.1 „enako zadovoljive kot za ostalih osem kandidatov v ožjem izboru“ in da „so bile relativne prednosti prijave pritožnika manj prepričljive kot pri osmih kandidatih v ožjem izboru“.

35. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da se je Komisija v svojem mnenju prvič sklicevala na izraz „kakovost“ vlog. V nobenem od prejšnjih sporočil pritožniku se ni sklicevala na relativne prednosti in slabosti vlog. Kot je pravilno poudaril pritožnik, je v skladu z obvestilom o javnem naročilu ponovni pregled temeljil izključno na dveh dejavnikih: (i) številu projektov in (ii) številu naročil. Kakovost referenc ter relativne prednosti in slabosti vlog niso bile med merili, navedenimi v obvestilu. Poleg tega se varuhinja človekovih pravic strinja s pritožnikovim stališčem, da so izrazi, ki jih je Komisija uporabila v svojem mnenju, precej nejasni in pritožniku ne omogočajo, da bi v celoti razumel razloge, na katerih temelji ocena Komisije. Po mnenju varuha človekovih pravic Komisija zato ni mogla utemeljiti svoje odločitve o zavrnitvi spornih sklicevanj na podlagi kakovosti pritožnikove vloge.

(iv) Pritožnik ni dokazal, kateri deli tekočih pogodb so bili zaključeni

36. Komisija je v dopisu z dne 10. januarja 2012 navedla, da ni zadostnih dokazov, da je bil del tekočih projektov že zaključen. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bilo treba vse vloge vložiti na standardnem obrazcu, ki ga je zagotovila Komisija. V rubriki 6 prijavnega obrazca, naslovljeni „Izkušnje“, so morali prijavitelji izpolniti preglednico v predpisani obliki, da bi povzeli informacije o projektih, povezanih z zadevnim naročilom. Predložili so lahko do 15 referenc. Za vsako referenco je bila zagotovljena stran.  Zahtevane informacije so vključevale naziv projekta, ime pravne osebe, državo, skupno vrednost projekta, delež, ki ga je izvedla pravna oseba, število zagotovljenega osebja, začetni in končni datum, ime stranke in izvor financiranja. V večjem stranskem delu so morali vložniki izpolniti podroben opis projekta in informacije o vrsti opravljenih storitev.

37. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik za vložitev vloge uporabil standardni obrazec. V zvezi z referenco 1 z naslovom „Infrastrukturni projekti – Instrument za tehnično pomoč na Zahodnem Balkanu“ je pritožnik opredelil sedem ločenih projektov in izrecno navedel, da so bili zaključeni 30. junija 2011. Projekte je razdelila na sektorje (okolje, socialna infrastruktura, promet in energetika) ter navedla njihove uradne nazive in referenčne številke. Varuhinja človekovih pravic se zato ne more strinjati s stališčem Komisije, da ni jasno, kateri deli tega projekta so bili zaključeni. Če povzamemo, pritožnik je jasno navedel število in naravo dokončanih delov projekta, ki so bili uporabljeni kot referenca 1.

38. Vendar se varuh človekovih pravic ne more strinjati s pritožnikovim stališčem glede sklica 7. Pritožnik je v svojem prijavnem obrazcu navedel, da je bilo zaključenih 55 % projekta. Pod naslovom „Vrsta zagotovljenih storitev“ se je sklicevala na različne naloge, ki jih je treba izpolniti v okviru dveh komponent projekta. Vendar v njem ni bilo izrecno navedeno, katere od teh posebnih nalog ali komponent so bile že zaključene. Dejansko bi bilo mogoče način predstavitve informacij razumeti tako, da pomeni, da je bilo zaključenih 55 % vsakega od obeh sestavnih delov. Skratka, predložene informacije niso jasne. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da je stališče Komisije, da ni bilo mogoče razlikovati med ločenimi elementi v zvezi z referenčno številko 7, upravičeno. Komisija je zato upravičeno zavrnila sklic 7 pod 21.3.1.

iv) Referenca 7 ni bila veljavno navedena v okviru merila 21.3.2.

39. Komisija je v svojem dopisu, s katerim je zavrnila pritožnikov zahtevek za pregled, kot dodaten argument uporabila dejstvo, da referenca 7 prav tako ne bi izpolnjevala merila 21.3.2, saj je bila vrednost zatrjevanih opravljenih storitev pod pragom 1 milijona EUR iz merila 21.3.2. Referenčna številka 7 se je nanašala na projekt v skupni vrednosti 2 900 000 EUR. Po navedbah pritožnika je bilo dokončanih 55 % tega projekta. Delež, ki ga je opravil pritožnik, je bil določen na 45 %. Komisija je vrednost storitev, ki jih je opravil pritožnik, izračunala tako, da je sodelovanje pritožnikovega partnerja odštela od skupne vrednosti nedokončanega dela. Pritožnik je izpodbijal to metodologijo in dejstvo, da se je Komisija sklicevala na to merilo.

40. Varuh meni, da pritožnikova trditev glede samovoljnosti izračuna sicer ni utemeljena, vendar obstajajo resni dvomi o tem, ali je bilo to merilo dejansko del ocene, ki jo je opravila komisija za ocenjevanje. Ugotavlja namreč, da je v obvestilu o javnem naročilu navedeno, da bo ocenjevalna komisija, če bo več kot osem upravičenih kandidatov izpolnjevalo merila za izbor, ponudbe ponovno preučila na podlagi dveh dodatnih meril po prednostnem vrstnem redu: število projektov v skladu s točko 21.3.1; in 2) število pogodb v skladu s točko 21.3.2. Povedano drugače, če bi ocenjevalna komisija lahko izbrala najboljših osem kandidatov zgolj na podlagi prvega merila, potem ne bi preučila drugega merila. To se je očitno zgodilo v tem primeru, kot je Komisija potrdila v svojem mnenju [4]. Iz tega torej izhaja, da komisija za ocenjevanje prijav ni presojala na podlagi merila 21.3.2. Kot je varuh človekovih pravic že poudaril, institucija ne more navesti dodatnih razlogov za zavrnitev pritožnikove ponudbe, če ocenjevalni odbor teh razlogov ni upošteval [5]. Komisija zato ne bi smela navesti dodatnega argumenta v zvezi s točko 21.3.2 kot dodatnega argumenta za zavrnitev pritožnikove vloge.

v) Zapletanje komunikacije s pritožnikom

41.  Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija v različnih stikih s pritožnikom ni bila vedno jasna. Poudarja, da kratek pregled razlogov, na katere se sklicuje Komisija v korespondenci s pritožnikom in varuhom človekovih pravic, povzroča veliko zmedo. Komisija se je v prvotnem dopisu z dne 17. novembra 2011 sklicevala le na dejstvo, da projekti niso bili dokončani, kar je dajalo vtis, da sklicev ni upoštevala, ker so bili projekti v teku. V poznejšem dopisu z dne 22. novembra je navedla, da ni dokazov, da so bili projekti uspešno zaključeni, niti del njih. Zato se je zdelo, da težava ni bila v tem, da so projekti še potekali, temveč v tem, da ni bilo listinskih dokazov. V odločbi z dne 10. januarja 2012 je navedla, da se pogodbe, ki so v teku, ne štejejo za sprejemljive reference. Poleg tega je prvič dodala, da ni zadostnih dokazov, da je bil ločen projekt v okviru referenc 1 in 7 že zaključen. To je bilo spet nejasno, saj je bila vsaj referenca 1 ustrezno opisana in ker pritožniku takrat v postopku ni bilo treba predložiti nobenih dokumentarnih dokazil v zvezi s projekti.

42. Komisija se je v svojem mnenju varuhinji človekovih pravic sklicevala predvsem na dejstvo, da ocenjevalni odbor ni mogel ugotoviti, ali pritožnik izpolnjuje zahteve tako zadovoljivo kot drugi ponudniki, saj pritožnik ni predložil dovolj jasnih informacij. Ta razlaga je bila veljavna v zvezi z referenčno številko 7. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da bi bilo bolje, če bi Komisija to jasno stališče predložila pritožniku, ko je ta prvič stopil v stik z njim.

43. Obžaluje tudi dejstvo, da je pritožnik, ko je stopil v stik z uradnikom Komisije in ga prosil za pojasnila v zvezi z razlago veljavnih pravil, odgovoril na kratko in nekoristno, tako da se je preprosto skliceval na pravila PRAG, namesto da bi odgovoril na pritožnikovo neposredno in jasno zahtevo.

44. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Komisija odgovorila, prvič, na zahteve pritožnika, medtem ko je pritožnik pripravljal svojo ponudbo, in drugič, na zahteve iz natančnih razlogov, zaradi katerih je Komisija zavrnila ponudbo, kar je povzročilo veliko zmedo. Varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija pri tem ni ravnala tako, da bi izpolnjevala vse višje standarde dobre upravne prakse, ki jih državljani pričakujejo od institucij Unije.

45. Glede na vse navedeno varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bila po eni strani končna odločitev Komisije, da pritožnika ne vključi med ponudnike z ožjega seznama, pravilna, saj je pritožnik predložil 14 veljavnih sklicevanj v okviru merila 21.3.1 (glej odstavke 37–38 zgoraj), osem kandidatov z ožjega seznama pa 15 sklicevanj. Zato trditve pritožnika, da je Komisija napačno ocenila njegovo vlogo in z njo povezano trditev, ni mogoče sprejeti. Po drugi strani pa varuh človekovih pravic ne more spregledati dejstva, da je Komisija storila več nepravilnosti pri komuniciranju s pritožnikom in pri pojasnjevanju razlogov za svojo odločitev, da njegove vloge ne bo uvrstila na ožji seznam. Čeprav te pomanjkljivosti niso vplivale na veljavnost končne odločitve Komisije, po mnenju varuha človekovih pravic negativno vplivajo na zaupanje pritožnika v institucije EU in pomenijo primere nepravilnosti. Varuh človekovih pravic bo v zvezi s tem podal kritično pripombo.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

V nasprotju z zahtevami dobre upravne prakse Komisija pritožniku ni jasno, dosledno in nedvoumno obrazložila svoje odločitve, da ga ne bo vključila v skupino ponudnikov, uvrščenih v ožji izbor.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos Diamandouros

V Strasbourgu, 9. januarja 2013

---

[1] "La réponse est assez simple puisque vous pouvez vous référer au PRAG pour la réponse qui vous occupe".

[2] V obvestilu o javnem naročilu je bilo navedeno: „na podlagi prejetih prijav bodo k predložitvi podrobnih ponudb za to naročilo povabljeni najmanj štirje in največ osem kandidatov.“

[3] V oddelku 2.4.11.1.1, ki določa splošna načela meril za izbor, je navedeno: „Pri postopkih za storitve in dobavo morajo le uspešni ponudniki predložiti dokazila v podporo informacijam, predloženim v obrazcu vloge/ponudbe pred oddajo naročila. Vendar je treba za postopke gradnje navedena dokazila predložiti v skladu z razpisno dokumentacijo." V obvestilu o javnem naročilu je bilo navedeno tudi, da:" Morebitna dodatna dokumentacija, poslana z vlogo, se ne bo upoštevala."

Na podlagi prvega dodatnega merila je bilo za uvrstitev v ožji izbor izbranih osem kandidatov. Zato ni bilo treba uporabiti drugega dodatnega merila iz obvestila o javnem naročilu.“

[5] Sklep Evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave v zvezi s pritožbo 1235/2008/ELB proti Evropskemu parlamentu, odstavek 31.