OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je delal za Evropsko komisijo kot začasni uslužbenec do 28. februarja 2007. Njegov zadnji razred je bil AST 6 stopnja 5. Po uspešno opravljenem javnem natečaju je bil 1. marca 2007 imenovan za uradnika na poskusnem delu. Uvrščen je bil v razred AST 3. stopnje 2. Pritožnik je menil, da bi mu moralo biti dovoljeno obdržati stopnjo 5 v novem, nižjem razredu. Zato je vložil pritožbo na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov.

2. Pritožnik se je v tej pritožbi skliceval na člen 5(2) Splošnega izvedbenega sklepa o merilih za razvrstitev v naziv in plačilni razred ob imenovanju ali zaposlitvi z dne 7. aprila 2004 (v nadaljnjem besedilu: GID), ki določa:

„Začasni uslužbenci, ki so imenovani za stalne uradnike v nižjem razredu takoj po obdobju začasne zaposlitve, se razvrstijo po eni od naslednjih možnosti, odvisno od tega, katera je najugodnejša:

kot novinci,

- v isti stopnji in z enako delovno dobo v stopnji v razredu, ki ga je pridobil kot začasni uslužbenec, ali

z enako delovno dobo v stopnji, vendar v stopnji, ki bi jo zasedali, če bi bili zaposleni kot začasni uslužbenci v razredu, v katerega so imenovani kot stalni uradniki.“

3. Organ za imenovanja se je v odgovoru z dne 27. septembra 2007 strinjal, da se ta določba uporablja, vendar je potrdil izpodbijano odločbo. V zvezi s tem je poudarilo, da je bil zaradi spremembe plačnih sistemov ob reformi Kadrovskih predpisov uveden množitelj. S tem multiplikatorjem so se izravnale razlike med staro in novo plačno lestvico. Ob upoštevanju tega dejavnika je bila razvrstitev v naziv AST 3, stopnja 2, pri kateri so se upoštevale pritožnikove poklicne izkušnje, zanj najugodnejša v smislu člena 5(2) GID.

PREDMET VPRAŠANJA

4. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic vztrajal pri svojem stališču, da je bila odločitev Komisije napačna. Trdil je, da je Komisija napačno upoštevala množitelj in ga s tem znižala.

5. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o pritožnikovih naslednjih trditvah in trditvah.

Trditev:

Komisija naj bi se napačno odločila, da ga ob imenovanju za uradnika na poskusnem delu uvrsti v stopnjo 2 naziva AST 3.

Pritožnik je v podporo tej trditvi navedel, da člen 5(2) GID ne omogoča uporabe množitelja in s tem njegovega znižanja s stopnje 5 na stopnjo 2.

Zahtevek:

Komisija bi morala svojo odločitev umakniti in ga razvrstiti v korak 5.

Poizvedba

6. Komisija po njenem mnenju ni podala nobenih novih pripomb glede vsebine pritožbe. Varuha človekovih pravic je zgolj napotila na obrazložitev iz odločbe organa za imenovanja o pritožbi pritožnika v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov.

7. Glede na to, da je varuh človekovih pravic (a) upošteval utemeljitev iz te odločbe v svojih premislekih o tem, ali naj začne preiskavo ali ne, in (b) Komisijo opozoril na pritožnikov poseben argument v zvezi z uporabo množitelja, je obžaloval, da se je Komisija omejila na napotitev pritožnika na odločitev organa za imenovanja.

8. Zato se je varuhinja človekovih pravic, preden je pritožnika pozvala, naj predloži pripombe, odločila, da bo Komisijo zaprosila za dodatne informacije v zvezi z naslednjimi vprašanji:

1. Pritožnik je v pritožbi trdil, da člen 5(2) GID ne dovoljuje uporabe množitelja. Varuh človekovih pravic je v svojem dopisu o začetku preiskave Komisijo opozoril na ta argument. Vendar Komisija v zvezi s tem ni podala pripomb. Zato bi bila varuhinja človekovih pravic hvaležna, če bi lahko Komisija to vprašanje obravnavala zdaj.
2. Zdi se mogoče, da so se tovrstne težave, s katerimi se je srečal pritožnik, pojavile tudi v drugih institucijah in organih Skupnosti ter da se je o tem vprašanju razpravljalo na medinstitucionalni ravni. Če je tako, ali lahko Komisija zagotovi pregled nad tem, kako te razmere obravnavajo druge institucije in organi Skupnosti?

9. Odgovor Komisije na te zahteve je bil posredovan pritožniku s pozivom k predložitvi pripomb. Pritožnik do ustreznega roka, tj. 31. oktobra 2008, ni poslal nobenih pripomb. Vendar je v telefonskem pogovoru s službami varuha človekovih pravic 12. januarja 2009 pojasnil, da je še vedno zainteresiran za rešitev zadeve in da vztraja pri stališču, ki ga je izrazil v svoji pritožbi.

10. Varuh človekovih pravic je 6. marca 2009 Komisiji predložil predlog sporazumne rešitve. Komisija je 10. junija 2009 poslala svoj odgovor, ki ga je skupaj s pozivom k predložitvi pripomb posredovala pritožniku. Pritožnik do ustreznega roka, tj. 31. julija 2009, ni poslal nobenih pripomb. Tega ni storil niti pozneje.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Domnevna nepravilna razvrstitev v razred ob imenovanju za uradnika in s tem povezana terjatev

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

11. Komisija se je strinjala s pritožnikom, da se za njegov položaj uporablja člen 5(2) GID. Vendar je menilo, da njegova pravilna uporaba ne pomeni samodejno, da mora ohraniti svoj plačilni razred 5. Nadalje je trdila, da je treba pri uporabi določbe upoštevati razloge, na katerih temelji, in sicer ohranitev napredovanja nekdanjega začasnega uslužbenca v njegovem nekdanjem nazivu, izraženega v prihodkih, glede na to, da plačilni razred ni nič drugega kot odstotek imetnikove osnovne plače.

12. Po mnenju Komisije bi bilo mogoče tretjo možnost iz te določbe izključiti, saj ni bilo razlike med razvrstitvijo uradnikov, zaposlenih za nedoločen čas, in začasnih uslužbencev v plačilni razred.

13. Zato je bilo treba primerjati prvi dve možnosti. Čeprav se zdi, da je ohranitev stopnje 5 na prvi pogled ugodnejša za pritožnika, je treba upoštevati, da je bil zaradi spremembe plačnega sistema ob reformi Kadrovskih predpisov uveden množitelj. S tem multiplikatorjem so se izravnale razlike med staro in novo plačno lestvico. Ker je bila osnovna plača po starem sistemu običajno nižja od osnovne plače po novem sistemu, je bil množitelj v večini primerov nižji od 1. V pritožnikovem primeru je znašal 0,86. To je pomenilo, da pritožniku prej ni bil izplačan znesek, predviden za stopnjo 5 AST 6 v novi plačni lestvici, ampak bistveno nižji. Nasprotno pa njegov novi naziv in stopnja uradnika nista imela množitelja.

14. Ker je bil množitelj odvisen od posameznega položaja, to je naziva, stopnje in delovne dobe v stopnji ob spremembi sistema, ga ni bilo mogoče samodejno uporabiti za nov položaj, v katerem je bil nekdanji začasni uslužbenec zaposlen kot uradnik v nižjem razredu. Multiplikator, ki se uporablja za prejšnji naziv, bi bilo treba prevesti v delovno dobo brez multiplikatorja za prejšnji naziv. To je pomenilo, da je bilo treba pri drugi možnosti pritožnikovo zadnjo dejansko plačo začasnega uslužbenca primerjati z novo lestvico, da bi ugotovili, kateri plačilni razred in delovno dobo v plačilnem razredu bi imel kot AST 6, če bi bil njegov množitelj 1. Samo če bi ta ponovno izračunana stopnja privedla do plače, ki bi bila višja od plače v stopnji 2, bi bilo treba tako stopnjo (in delovno dobo v stopnji) uporabiti za pritožnikov novi naziv.

15. V praksi se je pri primerjavi pritožnikove osnovne plače v starem razredu (4 392 EUR) z novo plačno lestvico izkazalo, da je najbližja stopnja v AST 6 njegovi osnovni plači stopnja 1 (4 539 EUR). To je pomenilo, da ga je morala Komisija obravnavati, kot da je v razredu AST 6, stopnja 1, ko je spremenil status, zaradi česar je bil razvrščen v razred AST 3, stopnja 1.

16. Zato je bilo jasno, da je bila razvrstitev v naziv AST 3, stopnja 2, pri kateri so se upoštevale njegove poklicne izkušnje, ugodnejša za pritožnika v smislu člena 5(2) GID.

17. Komisija je v odgovoru na vprašanje varuha človekovih pravic v zvezi z uporabo množitelja priznala, da v členu 5(2) GID tak faktor ni izrecno naveden. Vendar je po mnenju Komisije razlog za uporabo množitelja uporaba dveh različnih plačnih lestvic: tistega, ki je obstajal pred reformo kadrovskih predpisov, in novega, ki je obstajal po reformi. Da bi dosegli prehod iz enega sistema v drugega, se je multiplikator uporabil za plače uslužbencev, ki so začeli delati pred reformo. Prva možnost iz člena 5(2) je omogočala neposredno uporabo nove plačne lestvice in zato ni bilo treba upoštevati množitelja. Pri drugi in tretji možnosti se je upoštevalo dejstvo, da je uradnik pred imenovanjem delal za evropske institucije. Zato so implicitno vsebovale uporabo množitelja kot prehodnega elementa. Od treh možnosti iz člena 5(2) je bilo treba uporabiti najugodnejšo. V primeru pritožnika je bila prva možnost najugodnejša, zaradi česar ni bil uporabljen množitelj. Komisija je trdila, da se v teh okoliščinah zdi dejstvo, da množitelj ni bil omenjen v členu 5(2), nepomembno.

18. V odgovor na vprašanje varuha človekovih pravic v zvezi s prakso v drugih institucijah Skupnosti je Komisija navedla, da po njenem najboljšem vedenju o vprašanju, ki ga je izpostavil pritožnik, ni razpravljal noben medinstitucionalni organ, pristojen za te zadeve ("Comité de Préparation pour les Questions Statutires" ali "Collège des Chefs d'administration"). Po mnenju Komisije bi lahko bil razlog za to dejstvo, da je bila GID, katere vloga je bila sporna, interna za Komisijo. Komisija je dodala, da ni njena politika komentirati notranjih zadev drugih institucij in organov Skupnosti. Zato je navedla, da žal ni mogla predložiti informacij, ki jih je zahteval varuh človekovih pravic.

19. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb na stališča Komisije.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

20. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da pritožnik ni izpodbijal svoje razvrstitve v nižji razred (AST 3 namesto AST 6), ko je bil imenovan za uradnika, temveč dejstvo, da je bil razvrščen v nižjo stopnjo znotraj tega razreda od tiste, ki jo je dosegel kot začasni uslužbenec (korak 2 namesto stopnje 5). V zvezi s tem vprašanjem sta se pritožnik in Komisija sklicevala na člen 5(2) GID, kar je pomenilo, da je lahko varuh človekovih pravic svojo analizo omejil na to določbo.

21. Po mnenju Komisije je treba preučiti, ali je za pritožnika ugodneje, da je razvrščen (a) kot novozaposleni ali (b) v isti plačilni razred in z enako delovno dobo v plačilnem razredu, ki ga je pridobil kot začasni uslužbenec.

22. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da se na podlagi dobesednega branja besedila možnost (b) zdi očitno ugodnejša, zaradi česar se razvrsti v stopnjo 5 AST 3, medtem ko možnost (a) neizpodbitno privede do razvrstitve v stopnjo 2 AST 3. Vendar je Komisija trdila, da je treba pri uporabi možnosti (b) upoštevati multiplikator. To je bilo uvedeno, da bi se izravnale razlike med starim in novim plačnim sistemom, ki je veljal od leta 2004. Tako se je po mnenju Komisije zdelo, da je množitelj odločilen za rezultat primerjave med možnostma (a) in (b). Varuh človekovih pravic je zato moral preučiti, ali je Komisija upravičeno uporabila množitelj na način, kot je to storila v primeru pritožnika.

23. Uporaba množitelja je urejena v Prilogi XIII h Kadrovskim predpisom. V skladu s členom 1(1) Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske skupnosti se Priloga XIII uporablja tudi za druge uslužbence, kot so začasni uslužbenci. Člen 7(2) Priloge XIII določa:

"Za vsakega uradnika se 1. maja 2004 izračuna množitelj. Ta multiplikator je enak razmerju med osnovno mesečno plačo, izplačano uradniku pred 1. majem 2004, in ustreznim zneskom, opredeljenim v členu 2(2) te priloge.

Osnovna mesečna plača, ki se uradniku izplača 1. maja 2004, je enaka zmnožku ustreznega zneska in množitelja.

Multiplikator se uporabi za določitev uradnikove osnovne mesečne plače po napredovanju v plačilni razred ali prilagoditvi osebnih prejemkov.“

24. Na podlagi tega se je zdelo, da je uporaba množitelja za osnovno mesečno plačo uradnikov in drugih uslužbencev v zvezi s stalno zaposlitvijo utemeljena in jo je zakonodajalec nameraval uporabiti. Vendar se je obravnavalo vprašanje, ali se je Komisija lahko oprla na množitelj, da bi učinkovito ponovno določila opredelitev pritožnika ob izteku njegove pogodbe kot začasnega uslužbenca.

25. Komisija je priznala, da množitelj v GID ni omenjen. Vendar je trdila, da je iz namena GID jasno razvidno, da je dejavnik implicitno vključen v možnost (b).

26. Varuhinja človekovih pravic se je strinjala, da je Komisija morda nameravala določbo razumeti na način, ki ga zagovarja v obravnavani zadevi. Vendar se je spraševal, zakaj tega ni izrecno navedel v GID, če je tako. Kolikor mu je znano, so vse institucije sprejele zelo podobne splošne dokumente o upravljanju in jih spremenile, ko so začeli veljati novi kadrovski predpisi. GID Komisije je bil sprejet aprila 2004. Varuhinja človekovih pravic je menila, da je precej nejasno, da v odločbi, ki je bila revidirana prav zaradi začetka veljavnosti novih kadrovskih predpisov, ni bil upoštevan problem, ki izhaja iz potrebne prehodne ureditve, in sicer vprašanje uporabe množitelja.

27. Varuh človekovih pravic je z razočaranjem ugotovil, da mu Komisija v odgovoru na njegovo zahtevo po dodatnih informacijah v zvezi s tem ni predložila nobenih pojasnil. Ker v členu 5(2) ni izrecnega sklicevanja na multiplikator in na podlagi informacij, ki so mu bile predložene, je začasno menil, da bi način, kako je Komisija razlagala drugo možnost iz tega člena, lahko pomenil nepravilnost.

28. Poleg tega je varuh človekovih pravic, čeprav je nekoliko razumel razlago Komisije glede prve in druge možnosti iz člena 5(2), resno dvomil o njeni razlagi tretje možnosti. Opozoril je, da pritožnik ni komentiral stališča Komisije, da tretja možnost v njegovem primeru ni pomembna. Vendar je glede na pomembnost tega vprašanja kljub temu menil, da ga je upravičeno vključiti v svojo presojo.

29. Komisija je trdila, da se tretja možnost lahko izključi, ker ni razlike med razvrstitvijo uradnikov in začasnih uslužbencev v plačilni razred. Vendar po podatkih varuha človekovih pravic pri ocenjevanju nikoli ni bilo take razlike. Če je torej Komisija pravilno razlagala določbo, se je spraševal, kakšen koristen namen bi lahko služila.

30. Po mnenju varuha človekovih pravic in na podlagi njegovega razumevanja uporabe podobnih določb v drugih institucijah je tretja možnost pomenila virtualno rekonstrukcijo kariere novoimenovanega uradnika, pri kateri se domneva, da je začel svojo kariero kot začasni uslužbenec v razredu, v katerega je imenovan kot uradnik. V primeru pritožnika bi Komisija zato morala domnevati, da je bil pritožnik, ko je začel delati kot začasni uslužbenec, razvrščen v razred AST 3, vendar bi bil upravičen do običajnega napredovanja v stopnji do zaposlitve kot uradnik.

31. Ob upoštevanju tega samodejnega napredovanja v stopnji do imenovanja pritožnika za uradnika leta 2007 je varuh človekovih pravic menil, da bi uporaba tretje možnosti iz člena 5(2) dejansko lahko privedla do ugodnega rezultata zanj.

32. Glede na navedeno je varuh človekovih pravic predhodno ugotovil, da Komisija pritožnika ni pravilno razvrstila v njegov novi naziv uradnika in da bi to lahko pomenilo nepravilnost. Zato je v skladu s členom 3(5) statuta evropskega varuha človekovih pravic predlagal naslednjo sporazumno rešitev:

"Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev varuha človekovih pravic, zlasti v zvezi s tretjo možnostjo iz člena 5(2) GID, bi lahko Komisija ponovno preučila pritožnikovo razvrstitev v razred AST 3."

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

33. Komisija je v svojem odgovoru na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev poudarila, da se je varuh človekovih pravic sam strinjal, da je morda nameraval uporabiti drugo možnost iz člena 5(2) GID, da bi se implicitno skliceval na uporabo množitelja. Po mnenju Komisije se je pri drugi možnosti iz člena 5(2) GID upoštevalo dejstvo, da je uradnik pred imenovanjem delal za evropske institucije. Izrecno sklicevanje na množitelj torej ni bilo potrebno.

34. Komisija je tudi navedla, da so bili spremenjeni kadrovski predpisi sprejeti 22. marca 2004. Veljati so začele 1. maja 2004. Namen GID, sprejetega 7. aprila 2004, je bil torej očitno uskladiti zadevna pravila z revidiranimi Kadrovskimi predpisi. Komisija se je na primer sklicevala na člen 4 GID, ki omenja preimenovanje nazivov (funkcionalna skupina A*/AD) od 1. maja 2004, ne da bi se izrecno sklicevala na člen 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Glede na prehodne ukrepe iz Priloge XIII h Kadrovskim predpisom in dejstvo, da je bila GID sprejeta po spremembi Kadrovskih predpisov, je bilo mogoče člen 5(2) GID razumeti le tako, da zahteva, da se spremembe plačne lestvice upoštevajo pri določitvi najugodnejše možnosti za zadevnega uslužbenca. Izrecno sklicevanje na multiplikator ni bilo potrebno.

35. Kar zadeva razlago tretje možnosti iz člena 5(2) GID, ki jo je podal varuh človekovih pravic, je Komisija ponovila, da je njena razlaga drugačna. Po njenem mnenju tretja možnost v pritožnikovem primeru ni bila pomembna. Komisija je tudi navedla, da pritožnik ni izpodbijal njene odločitve v zvezi s tem.

36. Pritožnik ni predložil nobenih pripomb na stališča Komisije.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

Uvodna opomba

37. Komisija je v odgovoru na predlog sporazumne rešitve navedla, da pritožnik ni izpodbijal njene odločitve v zvezi s tretjo možnostjo. Ni jasno, ali želi Komisija zato izpodbijati pristojnost varuha človekovih pravic, da preuči ta posebni vidik. Res je, da je varuh človekovih pravic v svojem predlogu sporazumne rešitve ugotovil, da pritožnik ni komentiral ustreznega stališča Komisije. Vendar je pritožnik v pritožbi na podlagi člena 90(2) navedel, da se želi pritožiti zoper zadevno odločitev Komisije, ne da bi navedel katero od možnosti iz člena 5(2) GID. Varuh človekovih pravic tudi meni, da je vprašanje o morebitni ustreznosti tretje možnosti zajeto v pritožnikovi trditvi. Če je Komisija svojo upoštevno pripombo nameravala uporabiti kot izpodbijanje svoje pristojnosti za obravnavo tega vidika zadeve, varuh človekovih pravic glede na navedeno ne bi videl razloga, da bi svojo presojo omejil le na prvi dve možnosti iz člena 5(2) GID. Varuh človekovih pravic glede na pomembnost zadeve vsekakor meni, da je upravičeno, da se to vprašanje vključi v njegovo oceno.

Ocena odgovora Komisije, ki jo je opravila varuhinja človekovih pravic

38. V nadaljevanju mora varuh človekovih pravic preučiti, ali odgovor Komisije na njegov predlog sporazumne rešitve vsebuje prepričljiv odgovor na ta predlog.

39. Predhodna ugotovitev varuha človekovih pravic o nepravilnostih je temeljila na: (i) razlago Komisije, da se druga možnost iz člena 5(2) GID implicitno nanaša na množitelj; in (ii) svoje stališče glede nepomembnosti tretje možnosti v pritožnikovem primeru. Zato je treba oba vidika preučiti zaporedoma.

40. V zvezi z uporabo množitelja je Komisija trdila, da izrecno sklicevanje na množitelj ni potrebno predvsem iz naslednjih razlogov:

• Druga možnost iz člena 5(2) GID upošteva dejstvo, da je uradnik pred imenovanjem delal za evropske institucije;
• GID je bil jasno sprejet, da bi zadevna pravila uskladili z revidiranimi kadrovskimi predpisi. To je razvidno iz njunih datumov sprejetja.
• Priloga XIII h Kadrovskim predpisom določa prehodne ukrepe.

41. Res je, da se druga možnost iz člena 5(2) GID nanaša na okoliščine, v katerih je uradnik pred imenovanjem delal za evropske institucije. Vendar je bilo, kot je bilo že poudarjeno v predlogu varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, sporno vprašanje, ali se je Komisija lahko oprla na množitelj, da bi učinkovito ponovno določila opredelitev pritožnika kot začasnega uslužbenca ob izteku njegove pogodbe. Ugotoviti je treba, da zgolj dejstvo, da je uradnik pred imenovanjem delal za evropske institucije, ne more upravičiti uporabe množitelja kot takega.

42. Prav tako drži in je bilo že poudarjeno v predlogu sporazumne rešitve, da je bil GID aprila 2004 revidiran, da bi ga uskladili z revidiranimi kadrovskimi predpisi. Vendar Komisija ni navedla nobenega razloga, iz katerega po njenem mnenju v odločbi, katere namen je bil prilagoditi začetek veljavnosti spremenjenih Kadrovskih predpisov, ni bilo treba izrecno upoštevati vprašanja uporabe množitelja, ki izhaja iz potrebne prehodne ureditve. Po mnenju varuha človekovih pravic zgolj dejstvo, da Priloga XIII h Kadrovskim predpisom določa prehodne ukrepe, ne more upravičiti uporabe množitelja, ne da bi bilo to izrecno navedeno.

43. Varuhinja človekovih pravic še vedno meni, da je Komisija morda želela, da se člen 5(2) GID razlaga na način, ki ga zagovarja v obravnavani zadevi. Vendar mu Komisija ni zadovoljivo pojasnila, zakaj bi se moral množitelj, ker ni izrecno naveden, uporabiti za drugo možnost iz člena 5(2) GID.

44. V zvezi z morebitno upoštevnostjo tretje možnosti iz člena 5(2) GID varuh človekovih pravic obžaluje, da je Komisija v svojem odgovoru na njegov predlog sporazumne rešitve zgolj ponovila svoje stališče in navedla, da je njena razlaga drugačna od razlage varuha človekovih pravic. Zato ni obravnavala vsebine ugotovitev varuha človekovih pravic iz odstavkov 28 do 30 njegovega predloga sporazumne rešitve. V teh okoliščinah lahko varuh človekovih pravic le sklene, da odgovor Komisije ne vsebuje prepričljivega odgovora v zvezi s tem vidikom.

45. Glede na navedeno in na podlagi informacij, ki so mu bile predložene, varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija ni pravilno uporabila člena 5(2) GID ali zadostno pojasnila svoje uporabe te določbe. To pomeni nepravilnost.

B. Sklepi

46. Ko varuh človekovih pravic ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti, zadevni instituciji predlaga sporazumno rešitev, če je to izvedljivo. Če je predlog sporazumne rešitve zavrnjen, lahko varuh človekovih pravic na zadevno institucijo naslovi osnutek priporočila.

47. Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da pritožnik med preiskavo ni predložil nobenih pripomb. Take ugotovitve bi bile koristne zlasti v zvezi z morebitno upoštevnostjo tretje možnosti iz člena 5(2) GID. V teh okoliščinah varuh meni, da v tem primeru ne bi bilo primerno pripraviti osnutka priporočila. Vendar bi bilo treba podati kritično pripombo, kar bi Komisiji omogočilo, da ponovno preuči svojo splošno politiko o tem vprašanju v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi kritičnih pripomb varuha človekovih pravic [1].

48. Varuh človekovih pravic je na podlagi preiskave te pritožbe zaključil z naslednjo kritično pripombo:

Dobra upravna praksa je, da organ za imenovanja svoje odločitve o razvrstitvi osebja utemelji na ustreznih pravilih in po potrebi prepričljivo pojasni, kako je ta pravila uporabljal. V obravnavani zadevi varuhinja človekovih pravic meni, da Komisija ni pravilno uporabila člena 5(2) GID ali zadostno pojasnila svoje uporabe te določbe. To pomeni nepravilnost.

49. Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 22. decembra 2009

---

[1] Varuh človekovih pravic se je leta 2006 odločil, da bo izvedel letno študijo o nadaljnjih ukrepih institucij in organov v zvezi s kritičnimi in nadaljnjimi pripombami, ki jih je nanje naslovil. To sledi resoluciji, ki jo je sprejel Evropski parlament, z namenom spremljanja ravni skladnosti različnih institucij s priporočili varuha človekovih pravic. Letne študije varuha človekovih pravic so na voljo na njegovem spletišču.