FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep evropskega varuha človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 699/2007/(WP)BEH proti Evropski komisiji

OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik je upokojeni uradnik Evropske komisije. februarja 2006 se je pritožil varuhu človekovih pravic in v bistvu trdil, da je bila odločitev Komisije o zdravstvenem zavarovanju njegove žene v okviru skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja Skupnosti (JSIS) napačna (pritožba 656/2006/(AE)WP). Med preiskavo varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo je pritožnik navedel številne nove obtožbe.

2. Med drugim je navedel, da je v začetku leta 2006 zaprosil za dostop do svoje zdravstvene kartoteke. Po prvi zavrnitvi njegove prošnje je bil dostop odobren. Vendar je po navedbah pritožnika prejel le ovojnico s 56 fotokopiranimi stranmi, ki naj bi bile sestavljene samovoljno in mu bile izročene na vhodu v stavbo Komisije.

3. Pritožnik je v dopisu z dne 1. aprila 2006 Komisijo obvestil, da mu ni predložil številnih pomembnih dokumentov, ki bi morali biti del njegovega spisa. Med njimi so bili zlasti dokumenti v zvezi z zavarovalnim položajem njegove žene. Opisal je te dokumente in dodal, da je pričakoval, da bo v spisu našel tudi zapiske ali zapiske, vendar mu tudi ti niso bili posredovani. Poleg tega je postavil številna vprašanja v zvezi s svojim spisom. Zlasti je želel izvedeti, ali je Komisija zanj hranila drugo zdravstveno kartoteko in ali mu je služba Komisije, pristojna za to zadevo, Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO), dovolila dostop do njegove zdravstvene kartoteke v skladu s členom 26a Kadrovskih predpisov. Po navedbah pritožnika je prejel le potrdilo o prejemu tega dopisa, ki se ni sklicevalo na njegova vprašanja.

PREDMET VPRAŠANJA

4. Glede na to dejansko stanje je pritožnik trdil, da:

  1. mu ni bil odobren ustrezen dostop do njegove zdravstvene kartoteke, ker (a) mu ni bil omogočen dostop do kartoteke v celoti; in (b) praktična organizacija dostopa ni bila ustrezna; in
  2. Komisija ni ustrezno odgovorila na njegov dopis z dne 1. aprila 2006.

5. Ker te obtožbe niso bile neposredno povezane s predmetom preiskave varuha človekovih pravic v zvezi s pritožbo 656/2006/(AE)WP [1], se je varuh človekovih pravic odločil začeti ločeno preiskavo (pritožba 699/2007/(WP)BEH).

Poizvedba

6. Varuh človekovih pravic je po prejemu mnenja Komisije in pripomb pritožnika sklenil, da še ne more v celoti oceniti utemeljenosti pritožnikovih trditev. Zato je prosil Komisijo, naj njegovim službam dovoli vpogled v spis, do katerega je pritožnik zahteval dostop.

7. Pregled je bil opravljen 21. aprila 2008. Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku, ki je v zvezi z njim podal pripombe.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

Uvodna opomba

8. Varuh človekovih pravic meni, da je primerno, da se pritožnikovi trditvi obravnavata skupaj.

A. Trditev o neustreznem dostopu do zdravstvene kartoteke in s tem povezana vprašanja

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. V zvezi s trditvijo pritožnika, da (a) mu ni bil omogočen dostop do njegove zdravstvene kartoteke v celoti in (b) je bila praktična organizacija dostopa neprimerna, je Komisija trdila, da so bili „celotni razpoložljivi dokumenti“, ki jih vsebuje njegova zdravstvena kartoteka, pritožniku osebno izročeni. Ti dokumenti so vključevali zlasti pritožnikove zahteve za priznanje bolezni kot poklicne bolezni. Služba zdravstvenega zavarovanja ni mogla ugotoviti drugih dokumentov, na katere se je pritožnik skliceval v dopisu z dne 1. aprila 2006. Poleg tega sta „služba za pomoč“ službe in odgovorni uradnik urada za poravnave opravila več pogovorov s pritožnikom po telefonu in osebno, da bi mu čim bolj pomagala pri njegovi zahtevi. Komisija naj ne bi razumela, v čem bi lahko bila praktična organizacija vpogleda v spis neprimerna.

10. V zvezi s trditvijo pritožnika, da ni ustrezno odgovoril na njegov dopis z dne 1. aprila 2006, je Komisija trdila, da se ta dopis nanaša na isto zadevo kot pritožba, vložena v skladu s členom 90(2) Kadrovskih predpisov, na katero je odgovorila z odločbo z dne 4. novembra 2005. Zato se je Komisija v svojem odgovoru na novi dopis pritožnika sklicevala le na navedeno odločbo in pritožnika obvestila o njegovi pravici do pritožbe. Komisija je menila, da je na dopis pritožnika ustrezno odgovorila.

11. Pritožnik je v svojih stališčih menil, da je očitno, da 56 strani, ki mu jih je dala Komisija, ne pomeni celotne njegove zdravstvene kartoteke, saj bi to pomenilo, da je bilo v njegovo kartoteko vnesenih povprečno 1,24 vnosov na leto. V skladu s členom 26 Kadrovskih predpisov morajo biti dokumenti v uradnikovem spisu registrirani, oštevilčeni in vloženi po zaporednem vrstnem redu. Vendar to ni veljalo za dokumente, ki so mu bili predloženi. Zlasti so v spisu manjkali kakršni koli dokazi o razvoju precej nenavadne zgodovine zavarovanja njegove žene. Pritožnik je v zvezi s svojim dopisom z dne 1. aprila 2006 trdil, da Komisija v odgovoru na ta dopis ni obravnavala nobenega od njegovih vprašanj.

Rezultati pregleda spisa Komisije

12. Med pregledom spisa, ki so ga opravile službe varuha človekovih pravic, je predstavnik urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic M. pojasnil, da spis, do katerega je pritožnik zahteval dostop, obstaja le v elektronski obliki. Zato so bili izpisi predloženi kot odgovor na pritožnikovo vlogo in za namene pregleda. Pojasnil je, da pritožnikova dejanska zdravstvena kartoteka (v nadaljnjem besedilu: (v nadaljevanju: dejanska zdravstvena kartoteka) ni imela njegova enota, temveč zdravstvena služba Komisije. Kar zadeva zdravstvene podatke, je spis, ki ga je imela njegova enota, vseboval le dokumente, ki jih je predložil pritožnik sam. Poleg tega je M. poudaril, da ima njegova enota dokumente v zvezi z določitvijo pravic (droits d'affiliation) v okviru SSZZ za pritožnika in njegovo družino. M. je poudaril, da ti dokumenti niso del pritožnikove dejanske zdravstvene kartoteke.

13. Predstavnikom varuha človekovih pravic so bili prikazani štirje posredniki. Pritožnikova dejanska zdravstvena kartoteka ni bila med dokumenti, ki so mu bili predloženi. Trije obsežni posredniki so vsebovali dokumente v zvezi s povračilom zdravstvenih stroškov pritožnika in njegove družine (tj. zahtevke za povračilo, vključno s prilogami, zahtevke za vnaprejšnje kritje stroškov hospitalizacije in s tem povezano korespondenco med pritožnikom, Komisijo in pritožnikovimi zdravniki). Ti trije registrski zavezanci so vsebovali dokumente, ki so se nanašali na leta 1993–1999 in 2003–2008.

14. Četrta in manj obsežna vezava je vsebovala dokumente v zvezi z določitvijo pravic iz SSZZ za pritožnika in njegovo ženo. Ti dokumenti so zajemali leti 2002 in 2004–2006. Predstavniki varuha človekovih pravic so ugotovili, da ta zadeva vsebuje zlasti:

  • dokumente, kot so izkazi prihodkov, ki jih je pritožnik predložil v podporo svojim zahtevkom in zahtevkom svoje žene za upravičenost do zavarovalnega kritja SSZZ;
  • interna korespondenca po elektronski pošti in opombe v zvezi s statusom pritožnikove žene v smislu zavarovalnega kritja SSZZ;
  • odločbo Komisije z dne 11. marca 2005 v zvezi s tem; in
  • korespondenco med Komisijo in pritožnikom v zvezi s to zadevo.

15. Na vprašanje predstavnikov varuha človekovih pravic, ali so bili predloženi spisi popolni, je g. M. potrdil, da so bili vsi dokumenti v zvezi s pritožnikom in njegovo družino od leta 1993, ki so bili vsebovani v ustrezni zbirki podatkov, natisnjeni in vključeni v spise. Navedel je, da je razlog za neobstoj dokumentov v zvezi z določenimi leti morda v tem, da je bil pritožnik takrat registriran pri drugem uradu za poravnavo. Dokumenti, ustvarjeni v tem obdobju, bi bili torej v lasti drugega urada.

16. M. je v odgovoru na vprašanje, ali je mogoče identificirati 56 strani, ki so mu bile po navedbah pritožnika dane v odgovor na njegovo prošnjo za dostop do spisa, navedel, da teh dokumentov ni mogel identificirati, ker takrat ni obravnaval pritožnikove prošnje. Vendar je poudaril, da je glede na to, da je spis obstajal le v elektronski obliki, pristojna služba storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi opredelila del spisa, za katerega se zdi, da pritožnika zanima, in mu omogočila popoln dostop do tega dela.

17. Izvod poročila o inšpekcijskem pregledu je bil poslan pritožniku. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da bi bil glede na čas in trud, ki sta bila potrebna za pregled, ter da bi se izognil nadaljnjim zapletom, pripravljen sprejeti kompromisno rešitev svoje pritožbe. Po njegovem mnenju je bila „upravna zdravstvena kartoteka“, tj. kartoteka, ki so jo pregledali predstavniki varuha človekovih pravic, enako pomembna kot dejanska zdravstvena kartoteka, kar pomeni, da bi jih bilo treba obravnavati enako. Pritožnik je trdil, da ni imel ustreznega dostopa do svojega spisa.

18. V zvezi z dokumenti, ki so jih pregledale službe varuha človekovih pravic, je pritožnik ugotovil, da se zdi, da manjkajo vsi dokumenti, ki zajemajo leta 1963–1992. Vendar je pritožnik varuha človekovih pravic tudi obvestil, da mu je bilo zagotovljeno, da je vsa njegova dejanska zdravstvena kartoteka, ki vsebuje vse dokumente od leta 1962 naprej, na voljo v zdravstveni službi Komisije. Pritožnik je dodal, da je po njegovem mnenju njegov dostop do "administrativne zdravstvene kartoteke" pomembnejši od njegovega dostopa do dejanske zdravstvene kartoteke.

Predhodna ocena varuha človekovih pravic, ki je privedla do predloga sporazumne rešitve

19. Člen 26 Kadrovskih predpisov določa:

„Osebni spis uradnika vsebuje: (a) vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila v zvezi z njegovo sposobnostjo, učinkovitostjo in ravnanjem; (b) morebitne pripombe uradnika na take dokumente.

Dokumenti se registrirajo, oštevilčijo in vložijo po zaporednem vrstnem redu [...]

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu in jih kopira.“

Člen 26a Kadrovskih predpisov določa:

"Uradniki imajo pravico, da se seznanijo s svojo zdravstveno kartoteko v skladu z ureditvijo, ki jo določijo institucije."

20. Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da je treba za namene te pritožbe razlikovati med tremi različnimi vrstami spisov: (a) osebni spis uradnika, ki je predmet člena 26 Kadrovskih predpisov; (b) dejansko zdravstveno kartoteko uradnika, ki jo hrani zdravstvena služba institucije in je predmet člena 26a Kadrovskih predpisov; in (c) spis, ki ga hrani PMO in vsebuje dokumente v zvezi s članstvom v skupnem sistemu zdravstvenega zavarovanja. Pritožnik je slednji spis navedel kot „upravno zdravstveno kartoteko“. Pravila, ki se uporabljajo za te različne vrste datotek, se razlikujejo. Tako se na primer zdi, da se obveznost institucije, da evidentira in oštevilči dokumente v spisu v zaporednem vrstnem redu, nanaša le na osebni spis uradnika.

21. Pritožnik je vložil prvotno prošnjo za vpogled v svoj spis v okviru svoje prošnje, naj njegova žena še naprej prejema primarno zavarovalno kritje v okviru SSZZ. Varuh človekovih pravic ni prejel kopij pritožnikove prvotne zahteve. Ker pa je pritožnik pričakoval, da bo v tem spisu našel dokumente v zvezi z zavarovalnim položajem svoje žene, je varuh človekovih pravic domneval, da namerava pritožnik zaprositi za dostop do svoje „upravne zdravstvene kartoteke“in ne do svoje dejanske zdravstvene kartoteke. Zdi se, da je Komisija njegovo vlogo razumela tudi v tem smislu.

22. Pritožnik je v svojih pripombah navedel tudi pripombe v zvezi z možnostjo dostopa do njegove dejanske zdravstvene kartoteke. Vendar je varuha človekovih pravic obvestil, da mu je Komisija zagotovila, da je ta spis na voljo v zdravstveni službi Komisije. Zato varuh človekovih pravic meni, da mu tega vprašanja ni treba obravnavati v okviru te pritožbe.

23. V zvezi z dostopom uradnika do njegove „upravne zdravstvene kartoteke“je varuh človekovih pravic ugotovil, da očitno ni nobenih pravil, ki bi urejala tak dostop. Ker takih pravil ni bilo, je varuhinja človekovih pravic menila, da se zdi pristop Komisije, ki je pritožniku zagotovila fotokopije dokumentov v spisu, razumen. Glede na to, da je pritožnik očitno želel dostop do dokumentov v zvezi z zavarovalnim položajem svoje žene in da je, kot je poudarila Komisija, spis obstajal le v elektronski obliki, se je odločitev Komisije, da ne natisne vseh dokumentov v spisu, ampak samo tiste, za katere se je zdelo, da jih pritožnik zanima, prav tako zdela razumna. Zato se zdi, da pristop Komisije k pritožnikovi zahtevi ni bil v nasprotju z načeli dobrega upravljanja kot takimi. Preučiti pa je bilo treba še, ali je Komisija dejansko odobrila dostop do vseh dokumentov, za katere se je pritožnik zdel zainteresiran. Ti dokumenti so bili podrobneje opisani v dopisu pritožnika z dne 1. aprila 2006.

24. Komisija je v svojem odgovoru z dne 11. aprila 2006 zavzela stališče, da je vprašanja, zajeta v pritožnikovem zgoraj navedenem dopisu, že obravnavala v svoji odločbi z dne 4. novembra 2005, katere izvod je bil predložen varuhu človekovih pravic v okviru njegove preiskave pritožnikove pritožbe 656/2006/(AE)WP. Vendar se je ta odločitev nanašala izključno na vprašanje, ali se je zavarovalni status pritožnikove žene napačno spremenil iz primarnega v dopolnilno kritje. Pritožnik je v dopisu z dne 1. aprila 2006 podal nekaj pripomb v zvezi s tem vprašanjem. Vendar se je glavni del njegovega dopisa nanašal na njegovo prošnjo za vpogled v njegov spis. Kot je opisano zgoraj, se je pritožnik (a) skliceval na številne dokumente, ki naj bi manjkali v spisu, in (b) postavil nekatera vprašanja v zvezi s svojim spisom. Zato je varuh človekovih pravic menil, da je očitno, da pritožnikovo pismo z dne 1. aprila 2006 ni le sprožilo istega vprašanja, ki je bilo predmet njegove pritožbe na podlagi člena 90(2). Glede na to, da odgovor Komisije z dne 11. aprila 2006 sploh ni obravnaval vprašanja dostopa do pritožnikovega spisa, varuh človekovih pravic ni razumel, kako bi lahko Komisija tudi po ponovni preučitvi vprašanja v okviru te preiskave menila, da je ustrezno odgovorila na pritožnikov dopis.

25. V zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki jih je postavil pritožnik, je varuh človekovih pravic ugotovil, da so njegove službe med pregledom spisa prejele zadovoljive odgovore na ta vprašanja. Ti odgovori so bili nato posredovani pritožniku. Zato se je zdelo, da so bile težave v zvezi s tem vidikom pritožnikovega dopisa odpravljene.

26. V zvezi z dokumenti, ki so glede na pritožnikov dopis z dne 1. aprila 2006 manjkali v spisu, je varuh človekovih pravic ugotovil, da so bile nekatere navedbe pritožnika precej nejasne. Varuhinja človekovih pravic se je seznanila tudi z izjavo Komisije, da njene službe niso mogle identificirati dokumentov, ki jih je pritožnik iskal.

27. Varuh človekovih pravic je menil, da je pomembno poudariti, da se je njegova preiskava te zadeve nanašala na pritožnikovo zahtevo za dostop do njegovega spisa. To je pomenilo, da je lahko ocenil le, ali bi morala Komisija odobriti dostop do dokumentov, ki so bili dejansko v tem spisu. Varuhu človekovih pravic ni bilo treba preveriti, ali je bil ta spis popoln, in sicer, ali bi morali biti nekateri dokumenti dodani v spis, vendar vanj niso bili vključeni. Kljub temu je Komisija varuhu človekovih pravic zagotovila, da je spis, ki so ga pregledali predstavniki varuha človekovih pravic, celoten spis, ki ga ima Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic v zvezi s pritožnikom.

28. Glede na zgoraj navedeno in po pregledu spisa PMO je varuh človekovih pravic menil, da številni dokumenti, na katere se je skliceval pritožnik v dopisu z dne 1. aprila 2006, če jih je bilo mogoče identificirati, dejansko niso bili vključeni v navedeni spis. To je veljalo zlasti za dokumente, ki so se nanašali na leta pred letom 1993 in so bili, kot je pojasnila Komisija, domnevno v lasti drugih uradov za poravnave, ki so takrat imeli opravka s pritožnikom. Varuh človekovih pravic je pojasnil, da se pritožnik lahko obrne na te organe, če želi, da se mu odobri dostop do teh dokumentov.

29. Varuh človekovih pravic je nadalje ugotovil, da so prvi trije vezalci, ki so jih pregledale njegove službe, vsebovali dokumente v zvezi s povračilom zdravstvenih stroškov pritožnika in njegove družine (tj. zahtevke za povračilo, zahtevke za vnaprejšnje kritje stroškov hospitalizacije in s tem povezano korespondenco med pritožnikom, Komisijo in pritožnikovimi zdravniki). Po mnenju varuha človekovih pravic se je zdelo, da ti vezanci niso vsebovali nobenih dodatnih dokumentov, ki bi lahko bili zanimivi za pritožnika v tem okviru.

30. Vendar je iz pritožnikovega dopisa z dne 1. aprila 2006 razvidno, da je pričakoval, da bo njegova „administrativna zdravstvena kartoteka“med drugim vsebovala zapiske in interne zapiske (točka 8 seznama v njegovem dopisu). Predstavniki varuhinje človekovih pravic so v četrti registrski mapi, ki jim je bila predložena, opredelili nekatere dokumente, ki bi lahko ustrezali temu opisu.

31. Glede na to, da varuh človekovih pravic ni vedel, kateri dokumenti so bili med 56 fotokopiranimi stranmi, ki so bile dane pritožniku, ni mogel ugotoviti, ali je pritožnik dobil dostop do vseh ustreznih dokumentov, ki so jih pregledali predstavniki varuha človekovih pravic. Vendar je Komisija v svojem mnenju poudarila, da so dokumenti, ki so bili razkriti pritožniku, vključevali zlasti tiste, ki so vsebovali njegove zahteve za priznanje bolezni kot poklicne bolezni. Sodeč po tej izjavi se je zdelo zelo dvomljivo, da je Komisija dejansko upoštevala vse dokumente, ki bi pritožnika lahko zanimali pri obravnavi njegove prošnje za dostop. Poleg tega je treba opozoriti, da je obseg navedenega četrtega obročkastega veziva očitno presegel 56 strani.

32. Glede na zgoraj navedeno je varuh človekovih pravic predhodno ugotovil, da Komisija ni ustrezno obravnavala pritožnikove zahteve za dostop do njegove „upravne zdravstvene kartoteke“in njegovega dopisa z dne 1. aprila 2006, kar bi lahko pomenilo nepravilnost. Varuhinja človekovih pravic je zato predlagala naslednjo sporazumno rešitev:

"Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev varuha človekovih pravic bi Komisija lahko ponovno preučila pritožnikovo zahtevo za dostop, zlasti v zvezi z dokumenti, na katere se je pritožnik skliceval v svojem dopisu z dne 1. aprila 2006, in pritožniku odobrila dostop do vseh nadaljnjih dokumentov v zvezi z zavarovalnim položajem njegove žene, ki mu še niso bili dostopni. Če Komisija sklene, da dostopa do nekaterih dokumentov ni mogoče odobriti, bi lahko razmislila o tem, da pritožniku pojasni razloge za to stališče.“

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

33. Komisija je v svojem odgovoru navedla, da pritožniku nič ne preprečuje dostopa do njegove „upravne zdravstvene kartoteke“, ki so jo službe varuha človekovih pravic pregledale 21. aprila 2008. V zvezi z dokumenti pred letom 1993 je Komisija v bistvu poudarila, da glede na obdobja hrambe, ki se uporabljajo za dokumente, ni bilo mogoče zagotoviti dostopa pritožniku. Na podlagi tega je Komisija sprejela predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev in se strinjala, da pritožniku odobri dostop do njegove „upravne zdravstvene kartoteke“, ki so jo službe varuha človekovih pravic pregledale 21. aprila 2008. Praktične ureditve za odobritev dostopa naj bi se določile z medsebojnim dogovorom med pritožnikom in Komisijo.

34. Pritožnik je v svojih pripombah pozdravil stališče Komisije. Po posredovanju varuha človekovih pravic je menil, da je bil njegov položaj prvič v štirih letih razumno obravnavan. Varuhu človekovih pravic se je zahvalil za pomoč, prav tako pa tudi uradniku Komisije, ki mu je odobril dostop. Dne 10. marca 2009 mu je bil odobren dostop do njegove „upravne zdravstvene kartoteke“. Čeprav je bil s tem izidom zadovoljen, je poudaril tudi, da so od njegove prvotne prošnje za dostop potekla več kot tri leta. Med številnimi telefonskimi pogovori s službami varuha človekovih pravic marca in aprila 2009 je pritožnik ponovil ta argument.

35. Pritožnik je tudi menil, da četrta obročkasta vezava ni bila popolna. To domnevo je utemeljil z dejstvom, da po njegovem mnenju strani od 42 do 44 v dokumentih, do katerih mu je bil odobren dostop, ne obstajajo. Navedel je, da to nakazuje, da bi lahko obstajali dodatni pomembni dokumenti, ki mu še niso bili dani na voljo. V vsakem primeru pa je trdil, da so dokumenti, ki jih je prejel, vsebovali dovolj dokazov, da je bilo treba zadevo 656/2006/(WP)BEH ponovno obravnavati. Glede na navedeno je izrazil upanje, da bodo te nove okoliščine privedle do „odprtega dialoga“s Komisijo. Pripomnil je tudi, da bi bilo treba zaradi ponovnega odprtja zadeve 656/2006/(WP)BEH razširiti obseg in čas odobritve dostopa do navedenih dokumentov.

Ocena varuha človekovih pravic po njegovem predlogu sporazumne rešitve

36. Glede na stališča strank, ki so sledila njegovemu predlogu za sporazumno rešitev, varuh človekovih pravic ugotavlja, da je bil njegov predlog uspešen.

37. Pritožnik je navedel, da je med njegovo prvotno zahtevo za dostop in datumom, ko mu je bil omogočen dostop do spisa na podlagi predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, preteklo več let. Vendar varuh človekovih pravic pritožnikove izjave ne razume kot znak, da želi predložiti novo trditev. Če pritožnik želi, da varuh človekovih pravic ponovno preuči to vprašanje, lahko pri njem vloži novo pritožbo v zvezi s tem vidikom.

38. Res je, da je pritožnik kljub zadovoljstvu z odgovorom Komisije na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev še naprej sumil, da so dokumenti, ki jih je prejel, nepopolni. V danem kontekstu je pomembno opozoriti, da se je preiskava varuha človekovih pravic v tej zadevi nanašala na pritožnikovo zahtevo za dostop do njegovega spisa in s tem na vprašanje, ali bi Komisija morala odobriti dostop do dokumentov, ki so bili dejansko v tem spisu. Tako mu ni bilo treba preveriti, ali je spis, ki so ga pregledale njegove službe, popoln, torej ali bi morali biti nekateri dokumenti dodani v ta spis, vendar vanj niso bili vključeni. Varuh človekovih pravic hkrati opozarja, da je Komisija poudarila, da so bili vsi dokumenti v zvezi s pritožnikom in njegovo družino, začenši z letom 1993 in vsebovani v ustrezni zbirki podatkov, natisnjeni in vključeni v spis (glej točko 27 zgoraj). Zato meni, da je Komisija dala verodostojno zagotovilo, da so bili dokumenti, ki so jih pregledale njegove službe, popolni. Čeprav je pritožnik izrazil nasprotni sum, varuh človekovih pravic upošteva, da ni razlogov za domnevo, da se spis, do katerega je bil pritožniku odobren dostop, razlikuje od spisa, ki so ga pregledale njegove službe. Glede na navedeno meni, da ni potrebe po nadaljnjih ukrepih v zvezi z omenjenim pritožnikovim sumom.

39. Pritožnik je v svojih pripombah in med telefonskim pogovorom s službami varuha človekovih pravic 3. junija 2009 poudaril, da spis, do katerega mu je bil odobren dostop, ne vsebuje nobene dokumentacije v zvezi z nekaterimi dogodki, ki so vključevali „SSZZ Y.“v letu 2004. Po navedbah pritožnika mu je „SSZZ Y.“v začetku leta 2004 zagotovil, da bo njegova žena upravičena do primarnega kritja v okviru SSZZ, ki ga je PMO preklical. Varuh opozarja, da je med pregledom spisa, ki so ga opravile njegove službe, pristojni uradnik Komisije poudaril, da bo dokumente, ki so nastali v času, ko je bil pritožnik registriran pri drugem uradu za poravnavo, verjetno imel ta drugi urad (glej točko 15 zgoraj). Pritožnik bi zato lahko razmislil o tem, da bi dostop do teh dokumentov zahteval od drugih sodelujočih uradov za poravnave.

40. Varuh človekovih pravic tudi ugotavlja, da so po mnenju pritožnika dokumenti, do katerih mu je bil odobren dostop, zahtevali ponovno odprtje zadeve 656/2006/(WP)BEH. Taka tožba pa bi zahtevala razširitev obsega in časa odobritve dostopa do navedenih dokumentov. Varuh človekovih pravic je na pritožnikovo zahtevo za ponovno obravnavo zadeve 656/2006/(WP)BEH odgovoril z dopisom z dne 27. maja 2009. V tem pismu je varuh človekovih pravic pojasnil, da niti Pogodba ES niti Statut evropskega varuha človekovih pravic ne predvidevata pritožbe zoper njegove odločitve ali njihove uradne revizije. Vendar mu to ne preprečuje, da ponovno preuči svoje ugotovitve, če jih glede na nove okoliščine ni več mogoče šteti za veljavne. Poleg tega je poudaril, da bi se lahko v primeru elementov, ki vzbujajo dvom o njegovih ugotovitvah v dani zadevi, začela nova preiskava. Varuh človekovih pravic je v dopisu z dne 27. maja 2009 pritožnika obvestil, zakaj meni, da dokumenti, ki jih je prejel, ne zahtevajo, da ponovno preuči svoje ugotovitve v zadevi 656/2006/(WP)BEH. Glede na odgovor iz tega dopisa ni treba preučiti, ali bi ponovna preučitev zadeve zahtevala razširitev odobritve dostopa na pritožnika.

41. Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da dodatne pripombe na odgovor Komisije na njegov predlog sporazumne rešitve, ki jih je predložil pritožnik, ne vplivajo na sklep, da je bila dosežena sporazumna rešitev.

B. Sklepi

Varuh človekovih pravic na podlagi svoje preiskave te pritožbe zaključi z naslednjim sklepom:

Dosežen je bil prijateljski dogovor.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 23. julija 2009


[1] Pritožba 656/2006/(AE)WP je bila zaključena z ugotovitvijo, da 7. aprila 2008 ni bilo nepravilnosti.

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.