OZADJE PRITOŽBE

1. Pritožnik (nemški novinar, ki dela za revijo "Stern") je 4. aprila 2008 Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) predložil zahtevo za informacije. Zadevno elektronsko sporočilo je vsebovalo 16 vprašanj, od katerih se je večina nanašala na tiskovnega predstavnika urada OLAF, g. B. Pritožnik je poudaril, da so bila ta vprašanja povezana z dvema pisnima vprašanjema, ki ju je poslanec Evropskega parlamenta Paul Van Buitenen februarja 2008 naslovil na Evropsko komisijo.

2. B. je 14. aprila 2008 odgovoril na večino vprašanj pritožnika in dodal, da bo OLAF odgovoril na preostala tri vprašanja. B. je poudaril, da njegovi odgovori niso nujno v skladu s pravili o varstvu podatkov, zato bi bilo treba njegov odgovor obravnavati kot osebni odgovor in ne kot odgovor, ki ga je podal kot tiskovni predstavnik urada OLAF. Dodal je, da bi se moral pritožnik, če želi pridobiti uradni odgovor Komisije, obrniti na S., tiskovnega predstavnika komisarja Kallasa. B. je opozoril, da je bila kopija njegovega odgovora poslana S.

3. B. je nadalje izjavil, da bo glede na vprašanja pritožnika in njegovo željo, da ohrani popolno preglednost in skladnost z "memorandumom", ki ga je 28. oktobra 2005 podpisal za mrežo komunikatorjev za boj proti goljufijam OLAF ("OAFCN") z Mednarodno zvezo novinarjev ("IFJ"), kopiral svoj odgovor gospodu Van Buitenenu, IFJ in API ("Association de la Presse Internationale"). Dodal je, da bo odgovor kopiral tudi dopisnik „Stern“, akreditiran pri institucijah EU.

4. Pritožnik je 15. aprila 2008 na urad OLAF naslovil pritožbo. Po mnenju pritožnika način odgovora na njegova vprašanja, ki ga je izbral gospod B., kot tak ni bil sporen. Vendar je pritožnik menil, da je posredovanje tega odgovora tretjim osebam, vključno z drugim novinarjem, predstavnikom združenja in poslancem Evropskega parlamenta, v nasprotju z vsemi pravili medijskega dela. Če bi novinarji morali pričakovati, da bodo njihova vprašanja in odgovori nanje samodejno posredovani drugim medijem ali tretjim osebam na splošno, bi bilo vsako neodvisno novinarsko delo onemogočeno. Pritožnik je nadalje poudaril, da je njegovo elektronsko sporočilo vsebovalo naslednji pogoj: „Vsako nepooblaščeno kopiranje, razkritje ali distribucija gradiva v tej elektronski pošti je strogo prepovedano.“

5. Pritožnik je zato OLAF nemudoma pozval, naj tretje prejemnike elektronskega sporočila gospoda B. obvesti, da jim je bilo to elektronsko sporočilo poslano nepravilno ali pomotoma in da se v nobenem primeru ne sme uporabiti. Pritožnik je v zadnjem (šestem) odstavku svojega elektronskega sporočila od urada OLAF zahteval tudi, naj mu jasno sporoči, ali je g. B. pri pošiljanju svojega elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval v imenu urada OLAF. Če bi bil odgovor negativen, je pritožnik zaprosil OLAF, naj odgovori na vprašanja, ki mu jih je predložil 4. aprila 2008.

6. OLAF je v svojem odgovoru z dne 16. aprila 2008 pritožnika obvestil, da meni, da dejstvo, da je g. B. poslal kopijo svojega odgovora, ki je vseboval pritožnikova vprašanja, več tretjim osebam, ne pomeni nepravilnosti ali je kakor koli drugače neprimerno. OLAF je izjavil, da zato tem tretjim osebam ne bo poslal sporočila v skladu s predlogi pritožnika. Dodal pa je, da bo tem tretjim osebam pripravljen poslati elektronsko sporočilo, v katerem bo opozoril na stališča pritožnika, zlasti na njegovo stališče, da tega gradiva ne bi smeli uporabljati v novinarske namene. OLAF je pritožnika prosil, naj mu sporoči, ali je to zanj sprejemljivo. Poleg tega je OLAF pritožnika obvestil, da bo čim prej odgovoril na vprašanja, ki jih je postavil v šestem odstavku pritožbe z dne 15. aprila 2008, in na odprta vprašanja v elektronskem sporočilu z dne 4. aprila 2008.

7. Pritožnik je v svojem odgovoru, ki je bil poslan 16. aprila 2008, zavrnil predlog urada OLAF kot nezadovoljiv. Pritožnik je poudaril, da je urad OLAF pozval, naj izrecno in čim prej umakne svoje elektronsko sporočilo z dne 14. aprila 2008, in da vztraja pri tej zahtevi. Po navedbah pritožnika je to elektronsko sporočilo ostalo neodgovorjeno.

PREDMET VPRAŠANJA

8. Zdi se, da je pritožnik v bistvu želel podati naslednje trditve in trditve:

Dejstvo, da je tiskovni predstavnik urada OLAF v elektronskem sporočilu z dne 4. aprila 2008 tretjim osebam posredoval svoj odgovor z dne 14. aprila 2008 na vprašanja, ki jih je pritožnik postavil uradu OLAF, je pomenilo nepravilnost, ker (i) je ta odgovor vključeval vprašanja, ki jih je predložil pritožnik, čeprav je vztrajal, da se jih ne sme razkriti tretjim osebam brez dovoljenja, in (ii) kopiranje odgovorov na vprašanja novinarjev tretjim osebam (vključno z drugimi novinarji) ni bilo v skladu s standardno novinarsko prakso.

Pritožnik trdi, da bi moral OLAF izrecno in čim prej umakniti svoje elektronsko sporočilo z dne 14. aprila 2008, tako da tretje prejemnike elektronskega sporočila g. B. obvesti, da jim je bilo to elektronsko sporočilo poslano nepravilno ali napačno in da se v nobenem primeru ne bi smelo uporabljati.

Poizvedba

9. Pritožba je bila vložena 9. maja 2008. Varuh človekovih pravic je 5. junija 2008 zaprosil OLAF za mnenje o tej pritožbi.

10. OLAF je svoje mnenje poslal 2. (angleški izvirnik) in 15. oktobra 2008 (nemški prevod). Mnenje je bilo posredovano pritožniku, ki je 11. decembra 2008 predložil pripombe.

ANALIZA IN SKLEPI OMBUDŠČANA

A. Domnevna nepravilnost pri posredovanju elektronske pošte

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

11. OLAF je v svojem mnenju navedel, da ga statut varuha človekovih pravic ne pooblašča za izvajanje preiskav dejanj ali opustitev zaposlenih v institucijah in organih Skupnosti, ki delujejo kot posamezniki. OLAF je poudaril, da je g. B. v elektronskem sporočilu z dne 14. aprila 2008 poudaril, da deluje v svojem imenu in ne kot tiskovni predstavnik urada OLAF. Dodala je, da je urad OLAF 29. aprila 2008 poslal uradni odgovor na pritožnikova vprašanja. Po navedbah urada OLAF je bil pritožnik seznanjen z dejstvom, da je g. B. poslal svoj odgovor v svojem imenu in ne kot tiskovni predstavnik urada OLAF. OLAF je zato predlagal, naj se pritožba razglasi za nedopustno. Po mnenju OLAF bi bila pritožba neutemeljena tudi, če bi B. deloval kot uradnik. OLAF je v podporo temu stališču predložil več argumentov.

12. Pritožnik je v svojih pripombah trdil, da če bi B. nameraval odgovoriti kot zasebnik, bi se lahko pričakovalo, da bi uporabil zasebni e-poštni račun, namesto da bi dal svoj odgovor, podoben uradnemu odgovoru, z uporabo svojega uradnega e-poštnega naslova. Trdil je tudi, da če bi B. deloval kot zasebnik, bi očitno šlo za resno nepravilnost, saj bi si prilastil gradivo, s katerim se je srečal pri delu, in ga zlorabil za zasebne namene. Pritožnik je dodal, da bi moral OLAF, če bi menil, da je B. deloval kot fizična oseba, proti njemu sprejeti disciplinski ukrep. Odsotnost take tožbe naj bi kazala na to, da je B. deloval s soglasjem svojih nadrejenih in kot uradnik.

Ocena varuha človekovih pravic

13. Člen 195 Pogodbe ES pooblašča varuha človekovih pravic, da obravnava pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij in organov Skupnosti, razen sodišč Skupnosti, kadar delujejo kot sodni organ. OLAF je organ Skupnosti.

14. Obravnavana zadeva se nanaša na ravnanje uradnika, ki dela za organ Skupnosti. Kolikor je vedenje take osebe mogoče pripisati njeni uradni funkciji, je lahko predmet pritožbe Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je usmerjena proti instituciji ali organu Skupnosti, za katerega ta uslužbenec dela. Vendar varuh človekovih pravic ne more obravnavati pritožb v zvezi z ravnanjem takega zastopnika, če ta deluje zasebno. Na primer, če javni uslužbenec EU ne plača najemnine za svoje zasebno stanovanje, se najemodajalec ne more pritožiti varuhu človekovih pravic.

15. V obravnavani zadevi je treba upoštevati dejstvo, da je g. B. izrecno navedel, da je treba njegovo elektronsko sporočilo z dne 14. aprila 2008 obravnavati kot osebni odgovor in ne kot odgovor, ki ga je podal kot tiskovni predstavnik urada OLAF.

16. Res je, da je B. za pošiljanje navedenega elektronskega sporočila uporabil svoj uradni elektronski naslov. Vendar ni bilo dokazano, da B. ni bil upravičen do uporabe svojega uradnega elektronskega poštnega predala za pošiljanje osebnih sporočil. B. je v svojem elektronskem sporočilu navedel, da je to sporočilo kopiral nekaterim drugim osebam, med drugim zato, ker je želel zagotoviti skladnost z "memorandumom", ki ga je 28. oktobra 2005 podpisal za OAFCN z IFJ. Kopija tega dokumenta je na voljo na internetu [1]. Ta kopija prikazuje imena dveh oseb, za kateri se zdi, da sta jo podpisali, čeprav manjkajo dejanski podpisi. Na tej kopiji je ime g. B. dopolnjeno s sklicem na njegovo uradno funkcijo v uradu OLAF, uradno telefonsko številko in številko telefaksa ter spletno stranjo urada OLAF. Zdi se torej, da je B. pri podpisu tega dokumenta deloval kot uradnik. Dejstvo, da se je g. B. v elektronskem sporočilu z dne 14. aprila 2008 skliceval na ta dokument, bi torej lahko kazalo na to, da je g. B. pri pošiljanju tega elektronskega sporočila deloval kot uradnik. Vendar bi bila vsaka taka navedba v nasprotju z izrecno izjavo gospoda B., da je treba njegovo elektronsko sporočilo obravnavati kot osebni odgovor in ne kot odgovor, ki ga je podal kot tiskovni predstavnik urada OLAF.

17. Elektronsko sporočilo g. B. z dne 14. aprila 2008 bi se kljub temu lahko štelo za zadevo, ki spada v pristojnost varuha človekovih pravic, če bi urad OLAF naknadno potrdil ali dopustil, da se razume, da je g. B. pri pošiljanju tega elektronskega sporočila deloval v njegovem imenu.

18. OLAF je v elektronskem sporočilu z dne 16. aprila 2008 menil, da g. B. ni storil nepravilnosti pri prepisu svojega elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 tretjim osebam. Ker uporaba standarda dobrega upravljanja za zasebna elektronska sporočila ne bi bila logična, elektronsko sporočilo urada OLAF z dne 16. aprila 2008 ustvarja vtis, da urad OLAF vsaj takrat ni izključil možnosti, da bi se ravnanje g. B. lahko pripisalo uradu OLAF. Ta vtis je podkrepljen z dejstvom, da je urad OLAF v elektronskem sporočilu z dne 16. aprila 2008 pritožnika obvestil, da bo odgovoril na „nerešena vprašanja v vašem elektronskem sporočilu z dne 4. aprila 2008“. Zdi se, da to besedilo nakazuje, da je urad OLAF menil, da je na druga vprašanja že odgovoril g. B. Vendar so bila vsa ta vprašanja naslovljena na urad OLAF. Če bi OLAF dejansko menil, da je elektronsko sporočilo g. B. z dne 14. aprila 2008 odgovorilo na nekatera od teh vprašanj, bi bilo treba to elektronsko sporočilo nujno obravnavati kot del upravne dejavnosti OLAF. Vendar je treba opozoriti, da je pritožnik v elektronskem sporočilu z dne 15. aprila 2008 od urada OLAF zahteval, naj mu jasno sporoči, ali je g. B. pri pošiljanju elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval v njegovem imenu. Urad OLAF je v elektronskem sporočilu z dne 16. aprila 2008 poudaril, da bo na to vprašanje (in nekatera druga vprašanja) odgovoril „čim prej“. V teh okoliščinah elektronskega sporočila OLAF z dne 16. aprila 2008 ni mogoče razumeti kot priznanje, da je g. B. pri pošiljanju elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval v njegovem imenu.

19. Odgovor, ki ga je OLAF objavil 16. aprila 2008, je bil pritožniku poslan 29. aprila 2008. OLAF je v svojem mnenju omenil ta odgovor, vendar ni predložil njegove kopije. Pritožnik je na zahtevo varuha človekovih pravic vljudno predložil kopijo tega elektronskega sporočila.

20. V nasprotju s tem, kar je bilo napovedano v elektronskem sporočilu urada OLAF z dne 16. aprila 2008, v odgovoru z dne 29. aprila 2008 ni bilo obravnavano vprašanje, ali je g. B. pri pošiljanju elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval v imenu urada OLAF ali ne. Pritožnik je v elektronskem sporočilu z dne 15. aprila 2008 poudaril, da bi moral OLAF v primeru negativnega odgovora na navedeno vprašanje odgovoriti na vprašanja, ki mu jih je predložil 4. aprila 2008. OLAF je v elektronskem sporočilu z dne 29. aprila 2008 obravnaval vseh 16 vprašanj, ki jih je pritožnik predložil 4. aprila 2008. Glede na to, da je bilo to potrebno le, če je OLAF menil, da g. B. pri pošiljanju njegovega elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 ni deloval v njegovem imenu, bi bilo mogoče trditi, da je odgovor OLAF z dne 29. aprila 2008 implicitno odgovoril na vprašanje pritožnika. Varuh človekovih pravic kljub temu ne razume, zakaj OLAF ni podal izrecnega odgovora na pritožnikovo vprašanje, ki je bilo očitno pomembno.

21. Kar zadeva vsebino, je bilo v odgovoru urada OLAF z dne 29. aprila 2008 navedeno, da je g. B. že „izčrpno odgovoril“ na prvih sedem vprašanj. Čeprav urad OLAF v zvezi s tem dodaja dodatne premisleke, navedeno besedilo ustvarja vtis, da so odgovori, ki jih je g. B. dal na ta vprašanja, uradni odgovor urada OLAF.

22. Skratka, besedilo elektronskih sporočil urada OLAF z dne 16. in 29. aprila 2008 očitno ni tako natančno in nedvoumno, kot bi lahko bilo in bi moralo biti. Varuh človekovih pravic zato v celoti razume, zakaj je pritožnik menil, da bi bilo treba elektronsko sporočilo gospoda B. z dne 14. aprila 2008 pripisati uradu OLAF in da bi lahko bilo predmet pritožbe varuhu človekovih pravic.

23. Vendar se varuh človekovih pravic lahko le spomni, da je g. B. v elektronskem sporočilu z dne 14. aprila 2008 poudaril, da deluje v svojem imenu in ne kot predstavnik urada OLAF za stike z javnostjo. Čeprav elektronska sporočila urada OLAF z dne 16. in 29. aprila 2008 v zvezi s tem še zdaleč niso jasna, je zgornja preučitev pokazala, da po mnenju varuha človekovih pravic ni mogoče sklepati, da bi bilo mogoče elektronsko sporočilo g. B. z dne 14. aprila 2008 kljub temu pripisati upravni dejavnosti urada OLAF.

24. Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da bi prišlo do resnih nepravilnosti, tudi če bi gospod B. pri pošiljanju svojega elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval kot zasebnik. Po mnenju pritožnika bi si nato B. prilastil gradivo, s katerim se je srečal na delovnem mestu, in ga zlorabil za zasebne namene. Po mnenju pritožnika bi moral OLAF zaradi tega sprejeti disciplinske ukrepe proti gospodu B. Po mnenju pritožnika je odsotnost takih ukrepov pomenila, da je gospod B. deloval s soglasjem svojih nadrejenih in pri opravljanju uradnih dolžnosti.

25. Varuh človekovih pravic meni, da dejstvo, da OLAF ni ukrepal v zvezi z g. B., ne dokazuje, da je ta pri pošiljanju svojega elektronskega sporočila z dne 14. aprila 2008 deloval s soglasjem svojih nadrejenih in kot uradnik. Res je, da se s stališčem, ki ga je urad OLAF zavzel v obravnavani zadevi, postavlja vprašanje, ali je ustrezno preučil vprašanje, ali je bilo primerno, da je g. B. tretjim osebam v elektronskem sporočilu, ki ga je poslal zasebno, poslal elektronsko sporočilo, ki je bilo naslovljeno na urad OLAF. Vendar se ta očitek nanaša na dejstvo, da je bilo zadevno elektronsko sporočilo poslano, in ne na neobstoj kakršnega koli ukrepanja v zvezi s pošiljateljem, ki bi ga OLAF morda moral sprejeti zaradi tega ukrepanja.

26. V teh okoliščinah mora varuh človekovih pravic skleniti, da je ta pritožba v zvezi z dejstvom, da je bilo elektronsko sporočilo gospoda B. z dne 14. aprila 2008 kopirano tretjim osebam, zunaj njegovega mandata. Vendar lahko pritožnik vloži nadaljnjo pritožbo v zvezi z načinom, kako se je urad OLAF odzval na ta ukrep, potem ko je urad OLAF predhodno ustrezno obravnaval.

B. Sklepi

Na podlagi preiskave te pritožbe sklepam, da je zunaj mojega mandata.

Pritožnik in OLAF bosta obveščena o tej odločitvi.

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

V Strasbourgu, 22. aprila 2009

[1] http://ec.europa.eu/anti_fraud/olaf-oafcn/s/5th/concl/en.pdf (23. marec 2009).