Strasbourg, 2. julija 2008

Spoštovani g.

V imenu združenja Association Groupe L'image ste 11. maja 2007 pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi s projektom „07A005670/e-learning Imageduc 2002-5775“.

Pritožbo sem 4. julija 2007 posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 15. oktobra 2007. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 13. decembra 2007.

in 10. decembra 2007 ste mi poslali dopis, v katerem ste me prosili za dodatne informacije o tekočem postopku. Odgovoril sem vam 21. januarja 2008. Dodatno dokumentacijo v zvezi z vašo pritožbo ste poslali 25. februarja 2008 in 16. aprila 2008.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Dejstva po mnenju pritožnika je mogoče povzeti, kot sledi.

Pritožbo je vložil predsednik združenja Association Groupe L'image. Dne 20. decembra 2002 je predsednik, v nadaljevanju pritožnik, s Komisijo podpisal sporazum o dodelitvi sredstev za izvedbo projekta, imenovanega "Imageduc". Cilj projekta Imageduc je bil ustvariti spletno stran za poučevanje in organizirati mednarodno srečanje na isto temo.

Komisija je plačala prvi obrok, ki je ustrezal 80 % zneska nepovratnih sredstev. Ob koncu projekta je izvedla finančno analizo in ugotovila, da so bili nekateri odhodki „neupravičeni“. Zato se je Komisija odločila plačati le del preostalega zneska nepovratnih sredstev, in sicer 14.339,14 EUR namesto 60.631 EUR, in zadržala znesek 46.291,86 EUR. Nato je bila izvedena celovita revizija projekta. Sklep revizije je bil, da bi moral pritožnik povrniti dodatni znesek v višini 88 319,15 EUR.

Pritožnik je 5. aprila 2006 pisal Komisiji in navedel svoje pritožbe. Ker pritožnik domnevno ni prejel odgovora na svoj dopis, je 23. novembra 2006 po elektronski pošti stopil v stik s Komisijo, 19. marca 2007 pa po navadni pošti.

Komisija je 4. aprila 2007 pritožniku odgovorila, da mora v skladu s členom 6 sporazuma, podpisanega med združenjem in Komisijo, upravičenec do nepovratnih sredstev pripraviti poročilo dva meseca po koncu obdobja upravičenosti projekta. Končno poročilo je Komisija najprej zavrnila, ker ni bilo v skladu s standardom, določenim v sporazumu. Komisija je 14. julija 2004 izrazila zaskrbljenost glede doseženih rezultatov. Pritožniku je bilo odobreno dodatno obdobje za dokončanje spletišča. Ob koncu tega obdobja je Komisija menila, da so bili s projektom doseženi tehnični cilji. Vendar je bilo v finančni analizi ugotovljeno, da so v računovodskih evidencah pomanjkljivosti. Komisija je skratka ugotovila, da je pritožnik zahteval povračilo prispevkov „v naravi“, ki niso bili „upravičeni“ stroški. Prispevki „v naravi“ so vključevali uporabo slik, stavb in osebja. Zato je bil pritožnik obveščen, da mora vrniti znesek v višini 88 319,15 EUR.

Pritožniku se ni zdelo sprejemljivo, da bi projekt, ki ga je odobril neodvisni strokovnjak, pozdravila pa ga je Komisija, ki je bil načrtovan za obdobje dveh let in izveden v enem letu, lahko privedel do razpustitve združenja, ki ga je izvedlo. Komisiji je očital, da je molčala (julija 2004, decembra 2004 in februarja 2006).

Nazadnje je pritožnik navedel, da odločitev Komisije ni upoštevala dejansko opravljenega dela. Pojasnil je, da brez prispevkov partnerjev, ki so poslali brezplačne slike, ne bi bilo spletne strani. Enako velja za čas, porabljen za ocenjevanje medijev v evropskih državah. Takšna praksa ni bila prepovedana v sporazumu, podpisanem leta 2002. Pritožnik je varuha človekovih pravic prosil, naj poišče rešitev.

Če povzamemo, pritožnik je trdil, da odločitev Komisije, da pritožniku ne plača zneska v višini 46 291,86 EUR, in njena odločitev, da izterja znesek v višini 88 319,15 EUR, nista bili upravičeni glede na delo, opravljeno med projektom.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije je mogoče povzeti na naslednji način:

Komisija je opozorila, da je 30. decembra 2002 s pritožnikom podpisala sporazum o dodelitvi sredstev v skupnem znesku 303 155 EUR, kar je 60 % celotnega proračuna projekta. Komisija je 3. marca 2003 plačala prvi obrok v višini 242.524 EUR, kar ustreza 80 % zneska nepovratnih sredstev.

Komisija je zavrnila prvo končno poročilo, ki ga je poslal pritožnik, ker pogodbeni model ni bil upoštevan. Komisija je zahtevala dodatne informacije v zvezi z drugim končnim poročilom. Odgovor na to zahtevo se je štel za nezadostnega. Komisija je v pismu pritožniku z dne 14. julija 2004 izrazila razočaranje nad tehničnimi rezultati, doseženimi s spletno stranjo, in ga obvestila, da mora spletno stran dokončati do 31. julija 2004. Kljub nekaterim izboljšavam je bila Komisija še vedno nezadovoljna s spletiščem in je imenovala neodvisnega strokovnjaka za oceno rezultatov projekta. Strokovnjak je spletni strani dal oceno 24 točk od 40.

Hkrati je bila izvedena finančna analiza projekta. Ugotovljeno je bilo, da je skupni "upravičeni" proračun znašal 428 205,04 EUR, kar pomeni, da bi morala končna nepovratna sredstva znašati 256 923,14 EUR, kar je 60 % skupnega "upravičenega" proračuna. Zato je bil 7. aprila 2005 pritožniku plačan preostali znesek, to je 14.399,14 EUR, medtem ko je pričakoval plačilo 60.631 EUR.

Na podlagi finančne analize projekta so se naslednji odhodki šteli za „neupravičene“:

• 58 562,50 EUR za stroške osebja zaradi pomanjkanja dokazil;
• 2277,07 EUR za režijske stroške zaradi prekoračitve dovoljenega odstotka;
• 5741,59 EUR za potne stroške in dnevnice zaradi zlorabe taksijev, pomanjkanja dokazil in previsokih računov za hrano;
• 2896,59 EUR za avtorsko zaščiteno gradivo, ker ni bilo objavljeno na spletnem mestu;
• 77,74 EUR za prevode, ker so vključevali neupravičene jezike; in
• 26 916 EUR zaradi pomanjkanja dokazil v zvezi s proizvodnimi stroški.

Komisija je zahtevala manjkajoča dokazila. Pritožnik je v odgovor predložil zaprisežene izjave, ki jih je podpisal sam.

in 18. maja 2005 je bila izvedena celovita revizija projekta, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bil znesek v višini 243 669,58 EUR „neupravičen“, predvsem zaradi pomanjkanja dokazil. Natančneje, naslednji odhodki so bili razglašeni za „neupravičene“:

• Stroški osebja, ki so jih prijavili partnerji (131.475,60 EUR), ker niso bili podprti z nobenimi dokumenti, kot so računi ali plačilni listi. Edini predloženi dokaz je bila izjava, ki jo je podpisal pritožnik.
• Stroški osebja (3 564,08 EUR), nastali zunaj obdobja upravičenosti.
• Režijski stroški (10 121,49 EUR), ker niso bili podprti z nobenimi dokumenti, kot so računi. Edini predloženi dokaz je bila izjava, ki jo je podpisal pritožnik.
• Potni stroški in dnevnice partnerjev (6 031,93 EUR), ker niso bili podprti z nobenimi dokumenti, kot so računi. Edini predloženi dokaz je bila izjava, ki jo je podpisal pritožnik.
• Potni stroški in stroški bivanja (313,45 EUR), ki jih pritožnik ni plačal.
• Stroški priprave, razširjanja in informiranja, ki so jih imeli partnerji (92 055,03 EUR), ker niso bili podprti z nobenimi dokumenti, kot so računi. Edini predloženi dokaz je bila izjava, ki jo je podpisal pritožnik.
• Stroški priprave, razširjanja in obveščanja (108 EUR), ki so bili knjiženi dvakrat.

Zato bi moral skupni znesek nepovratnih sredstev znašati 168 603,99 EUR. Zato je bilo treba izterjati znesek 88.319,15 EUR.

Komisija je 13. februarja 2006 pritožnika obvestila o svoji nameri, da izterja 88 319,15 EUR, in o možnosti, ki jo ima na voljo, da se v 60 dneh pritoži na to odločbo.

Ker Komisija od pritožnika ni prejela nobenega dopisa, mu je 6. novembra 2006 poslala opomin. Pritožnik je nato stopil v stik s Komisijo in navedel, da je odgovoril na dopis Komisije. Kljub zahtevi Komisije, da pritožnik pošlje kopijo tega dopisa, Komisija ni prejela ničesar, zato je 26. decembra 2006 poslala opomin dolžniku.

Pritožnik je 26. marca 2007 poslal kopijo svojega dopisa z dne 5. aprila 2006 ter kopije sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, izjave o stroških, ki jih je podpisal, in seznam prispevkov v naravi, ki bi jih morala Komisija po njegovem mnenju upoštevati. Podaljšal je svojo prošnjo, da bi prejel vsa nepovratna sredstva, pri čemer je trdil, da dobra kakovost projekta upravičuje tako ukrepanje.

Komisija je 4. aprila 2007 pritožniku odgovorila, da vztraja pri svojem stališču. Navedla je, da se je več dokumentov, priloženih dopisu pritožnika, nanašalo na prispevke partnerjev v naravi. Komisija je pritožnika opozorila, da je v skladu s sporazumom o dodelitvi nepovratnih sredstev pritožniku pomagala pri izvajanju projekta s plačilom dela odhodkov, potrebnih za doseganje rezultatov. Če so bili nekateri rezultati doseženi brez odhodkov, se to ne bi smelo upoštevati pri izračunu zneska nepovratnih sredstev. Komisija se je sklicevala tudi na člen 4 sporazuma o nepovratnih sredstvih, v skladu s katerim nepovratna sredstva v nobenem primeru ne smejo ustvariti dobička za upravičenca v obdobju trajanja sporazuma.

Komisija je pojasnila, da ni nikoli prejela pritožnikovega dopisa z dne 5. aprila 2006 ali njegovega elektronskega sporočila z dne 23. novembra 2006, ki naj bi mu bil priložen dopis z dne 5. aprila 2006.

V zvezi z izdatki, ki so veljali za "neupravičene" (zlasti prispevki v naravi), je Komisija opozorila, da določbe razpisa za zbiranje predlogov "Pripravljalni in inovativni ukrepi 2002/b - e-učenje"(1), zlasti odstavka 9.1 in 9.2 ter odstavek 9.4 Priloge II k sporazumu o dodelitvi sredstev, obravnavajo prispevke v naravi. Navedli so, da se taki prispevki štejejo za neupravičene.

Komisija je trdila, da bi bilo treba izterjati 88 319,15 EUR in da ne bo plačala zneska 46 291,86 EUR, ki ga je zahteval pritožnik.

Pripombe pritožnika

Pripombe pritožnika je mogoče povzeti na naslednji način:

Pritožnik je predlagal sporazumno rešitev, in sicer je po eni strani opustil plačilo v višini 46 291,86 EUR in morebitno odškodnino, po drugi strani pa je Komisija opustila izterjavo v višini 88 319,15 EUR.

ODLOČBA

1 Domnevni nalog za izterjavo v višini 88.319,15 EUR in neplačilo zneska 46.291,86 EUR

1.1 Pritožbo vloži predsednik združenja Association Groupe L'image. Predsednik, v nadaljevanju pritožnik, je 20. decembra 2002 z Evropsko komisijo podpisal sporazum o dodelitvi sredstev v najvišjem znesku 303 155 EUR. Komisija je plačala prvi obrok v višini 242 524 EUR. Po finančni analizi projekta in ugotovitvi, da bi morala končna nepovratna sredstva znašati le 256.923,14 EUR, je Komisija izplačala preostali znesek nepovratnih sredstev, in sicer 14.399,14 EUR. Po reviziji projekta je Komisija menila, da je treba plačati le znesek v višini 168 603,99 EUR. Komisija je skratka ugotovila, da je pritožnik zahteval povračilo prispevkov „v naravi“, ki niso bili „upravičeni“ stroški.

Pritožnik je trdil, da odločitev Komisije, da mu ne plača zneska v višini 46 291,86 EUR, in njena odločitev, da izterja znesek v višini 88 319,15 EUR, nista bili upravičeni glede na delo, opravljeno med projektom.

1.2 Komisija je v svojem mnenju pojasnila, da je v razpisu za zbiranje predlogov "Pripravljalni in inovativni ukrepi 2002/b - e-učenje", zlasti v odstavkih 9.1 in 9.2 ter odstavku 9.4 Priloge II k sporazumu o dodelitvi sredstev, navedeno, da so prispevki v naravi "neupravičeni". Poleg tega nekateri prijavljeni odhodki niso bili utemeljeni z dokazili in so bili zato „neupravičeni“.

Komisija je trdila, da bi bilo treba izterjati 88 319,15 EUR in da ne bo plačala zneska 46 291,86 EUR, ki ga je zahteval pritožnik.

1.3 V zvezi z zgoraj navedeno trditvijo varuh človekovih pravic navaja naslednje točke.

1.4 Obseg pregleda, ki ga varuh človekovih pravic lahko opravi v primeru sporov glede sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev, je nujno omejen. Varuh človekovih pravic zlasti ne bi smel poskušati ugotoviti, ali je katera od strank kršila sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev, če je zadeva sporna. To vprašanje bi lahko učinkovito obravnavalo le pristojno sodišče, ki bi imelo možnost zaslišati argumente strank v zvezi z upoštevnim pravom in oceniti nasprotujoče si dokaze o morebitnih spornih dejanskih vprašanjih. V primerih, kot je obravnavani, lahko varuh človekovih pravic svojo preiskavo upravičeno omeji na preučitev, ali mu je institucija ali organ Skupnosti zagotovil koherentno in razumno razlago pravne podlage za svoje delovanje in zakaj meni, da je njegovo stališče upravičeno.

1.5 V skladu s členom 4.1 sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev so ocenjeni skupni stroški projekta znašali do 505 258 EUR. V skladu s členom 4.2 bi Komisija zagotovila nepovratna sredstva v višini do 303 155 EUR, kar bi ustrezalo 60 % ocenjenih skupnih stroškov. Člen 5.1 je določal, da se prvi obrok v višini 80 % nepovratnih sredstev plača v 60 koledarskih dneh po tem, ko Komisija prejme sporazum, ki sta ga podpisali obe stranki. Preostali znesek bi se plačal v 60 dneh po tem, ko Komisija izrecno sprejme končno poročilo.

1.6 Varuh ugotavlja, da je bil glede na revizijske ugotovitve neodvisnega revizijskega podjetja del prijavljenih odhodkov neupravičen.

1.7 Varuh človekovih pravic v zvezi z neupravičenostjo nekaterih porabljenih postavk navaja tudi naslednje pripombe.

Stroški osebja, nastali zunaj obdobja upravičenosti

V skladu s členom 9.1 Priloge II k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev „morajo [upravičeni stroški] nastati v času trajanja operacije“. V obravnavanem primeru je bilo obdobje upravičenosti od 1. decembra 2002 do 1. decembra 2003. Pritožnik ni predložil dokazov, ki bi nasprotovali izjavi Komisije, da znesek v višini 3 564,08 EUR, ki ustreza stroškom osebja, v obdobju upravičenosti ni nastal.

Stroški, ki niso podprti z nobenimi dokumenti

V skladu s členom 41 finančne uredbe (2), ki se je uporabljala ob podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, „1. Za potrjevanje izdatkov je treba predložiti dokazila, iz katerih sta razvidna zahtevek upnika in opravljena storitev ali obstoj dokumenta, ki utemeljuje plačilo." Poleg tega določbe razpisa za zbiranje predlogov "Pripravljalni in inovativni ukrepi 2002/b - e-učenje"(3) in Priloge II k sporazumu o nepovratnih sredstvih "Splošni pogoji, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva"(4) določajo, da morajo biti upravičeni stroški evidentirani v računovodskih izkazih ali davčnih dokumentih upravičenca ter določljivi in preverljivi.

Pritožnik trdi, da ti izdatki ustrezajo prispevkom v naravi, za katere je predložil zaprisežene izjave, ki jih je podpisal sam. Člen 9.4 Priloge II k sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev določa: „Za upravičene se ne štejejo naslednji stroški:(...) prispevki v naravi.“

Zahtevani stroški, ki jih pritožnik ni plačal

V členu 9.1 Priloge II k sporazumu o dodelitvi sredstev je navedeno, da so upravičeni stroški „morali dejansko nastati“. Pritožnik ne izpodbija izjave Komisije, da ni plačal zneska v višini 313,45 EUR.

Dvakrat rezervirani stroški

V členu 9(1) je navedeno tudi, da morajo biti upravičeni stroški „razumni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja“. Odhodki, ki so v računovodskih izkazih knjiženi dvakrat, niso v skladu s tem načelom.

1.8 Glede na navedeno varuh človekovih pravic meni, da je Komisija podala zadostne in skladne razloge za svoje stališče v zvezi z neupravičenostjo stroškov, ki jih je zahteval pritožnik. Zato ne najde nobenega primera nepravilnosti.

1.9 Pritožnik je tudi trdil, da je Komisija večkrat molčala in da je moral stopiti v stik z njo julija 2004, decembra 2004 in februarja 2006.

Varuhinja človekovih pravic opozarja, da je hitra obravnava pisem in poizvedb državljanov dobra upravna praksa. Po preučitvi korespondence med pritožnikom in Komisijo, ki je na voljo v spisu, varuhinja človekovih pravic meni, da čas, ki ga je Komisija potrebovala za odgovor pritožniku, ni bil predolg.

2 Sklepna ugotovitev

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Komisija ni ravnala nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) UL 2002, C 179, str. 14.

(2) Finančna uredba z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 356, str. 1).

(3) UL 2002, C 179, str. 14. Člen 9.1 določa, da „morajo biti [upravičeni stroški] vknjiženi, opredeljivi in obvladljivi“.

(4) Člen 9(1) Priloge II določa: "Upravičeni stroški operacije pomenijo stroške, ki izpolnjujejo naslednja merila: (...)

- morajo dejansko nastati, biti zabeleženi v računovodskih izkazih ali davčnih dokumentih upravičenca ter določljivi in obvladljivi.“