Strasbourg, 3. junija 2008

Spoštovani gospod I.,

aprila 2005 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo zoper Evropsko komisijo v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi vaše prejšnje pritožbe, ki je bila evidentirana pod referenčno številko 1367/2003/OV.

Dne 29. aprila 2005 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije. maja 2005 ste mi poslali kopijo dopisa, ki ste ga prejeli od Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 14. junija 2005, jaz pa sem vam ga posredoval skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 11. julija 2005.

in 30. januarja 2006 ste poslali elektronsko pošto s prošnjo, da vas obvestim o predvidenem datumu moje odločitve. Odgovoril sem vam z dopisom z dne 1. februarja 2006 in navedel, da vas bom o svoji odločitvi ali morebitnih nadaljnjih poizvedbah obvestil do začetka aprila 2006.

31. marca 2006 sem pisal predsedniku Komisije s prošnjo za dodatne informacije. Komisija je 28. septembra 2006 poslala svoje dodatno mnenje. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi dodatnih pripomb, ki ste ga poslali 5. novembra 2006.

Dne 10. marca 2007 ste poslali elektronsko sporočilo, v katerem ste se pozanimali o stanju vaše pritožbe. Moj urad vam je odgovoril po elektronski pošti z dne 12. marca 2007.

aprila 2007 sem na Komisijo naslovil predlog sporazumne rešitve in jo pozval, naj nanj odgovori do 31. maja 2007. O tem ste bili obveščeni v dopisu z istega dne.

Dne 10. aprila 2007 ste poslali dodatne informacije v zvezi z vašo pritožbo.

Komisija je 31. maja 2007 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor na predlog sporazumne rešitve do 31. julija 2007. Dne 12. junija 2007 sem sprejel zahtevo Komisije in vas o tem obvestil v dopisu z istega dne.

Komisiji sem 18. septembra 2007 poslal dopis, v katerem sem poudaril, da odgovora Komisije še nisem prejel, in jo prosil, naj ga prejme do 15. oktobra 2007.

Dne 25. septembra 2007 ste poslali elektronsko sporočilo, v katerem ste se pozanimali o odgovoru Komisije. Moj urad vam je odgovoril 27. septembra 2007.

Komisija je 25. oktobra 2007 poslala angleški izvirnik odgovora na moj predlog sporazumne rešitve. Prevod v francoščino mi je bil poslan 12. novembra 2007. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 2. decembra 2007.

Dne 25. februarja 2008 ste poslali novo elektronsko sporočilo, v katerem ste se pozanimali o stanju vaše pritožbe, na katero je moj urad odgovoril z elektronsko pošto z dne 21. aprila 2008.

Dne 14. maja 2008 ste mi poslali elektronsko sporočilo, v katerem ste me obvestili, da ste 6. maja 2008 vložili tožbo v zvezi z zadevo pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Ozadje zadeve
Pritožba 1367/2003/OV

Julija 2003 je pritožnik vložil pritožbo pri varuhu človekovih pravic (1367/2003/OV), ki se je nanašala na zavrnitev njegove prošnje za delovno mesto svetovalca za predpristopno in politično poročanje pri delegaciji Komisije v Sofiji (Bolgarija) zaradi njegovega dvojnega francosko-bolgarskega državljanstva (v nadaljnjem besedilu: delegacija). Pritožnik je v pritožbi trdil, da:

1. Postopek zaposlovanja delegacije in Generalnega direktorata za zunanje odnose (v nadaljnjem besedilu: GD za zunanje odnose) ni bil dovolj pregleden.

2. Komisija naj bi s tem, da je zavrnila njegovo prošnjo zaradi njegovega dvojnega francosko-bolgarskega državljanstva in Dunajske konvencije iz leta 1961 (2), kršila načelo prepovedi diskriminacije.

Sklep varuha človekovih pravic z dne 18. novembra 2004

Varuh človekovih pravic je z odločbo z dne 18. novembra 2004 zaključil zadevo z dvema kritičnima pripombama, naslovljenima na Komisijo. Varuh človekovih pravic je v svoji odločitvi pritožnika tudi opozoril, da ima možnost zahtevati odškodnino neposredno od Komisije in vložiti nadaljnjo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, če ni zadovoljen z odgovorom Komisije. Sklep je bil objavljen na spletni strani varuha človekovih pravic (3) in v letnem poročilu varuha človekovih pravic za leto 2004 (4). Varuh človekovih pravic je o svoji odločitvi izdal tudi sporočilo za javnost.

Kritična pripomba, pomembna za to preiskavo, je bila naslednja:

Komisija ni zagotovila objektivne utemeljitve za svojo odločitev o zavrnitvi pritožnikove prošnje zaradi njegovega bolgarskega državljanstva. Komisija naj bi tako kršila načelo prepovedi diskriminacije ali enakega obravnavanja, ki se uporablja, kadar se primerljivi položaji obravnavajo različno in diskriminacija ni objektivno utemeljena. To je primer nepravilnosti.

Odziv Komisije na sklep varuha človekovih pravic

Komisija je 1. februarja 2005 pisala varuhu človekovih pravic in predložila pripombe na sklep varuha človekovih pravic.

V zvezi s kritično pripombo varuha človekovih pravic glede kršitve načela nediskriminacije je Komisija navedla, da kritična pripomba ni bila niti v skladu s pravili, ki se uporabljajo v tem posebnem primeru, niti z načelom enakega obravnavanja, kot je zahteval sam varuh človekovih pravic.

Komisija je poudarila, da se pogoji za zaposlitev ALAT (državljanstvo države članice EU, nedržavljanstvo države zaposlitve ali nestalno prebivališče v državi gostiteljici) in tudi posebnosti njihove pogodbe o zaposlitvi (posebne naloge, ki jih je treba opraviti v okviru delegacije) razlikujejo od tistih, predvidenih za lokalne uslužbence. Komisija je navedla, da ta kategorija osebja spada na področje uporabe člena 37(2) Dunajske konvencije, ki določa, da lahko lokalni uslužbenci uživajo privilegije in imunitete, predvidene za člane upravnega in tehničnega osebja misije. Čeprav kategorija ALAT ni edina kategorija osebja, ki jo je mogoče zajeti v pojmu „člani administrativnega in tehničnega osebja“, kot je navedeno v členu 37(2), je Komisija poudarila, da so bili ALAT, ki jih je zaposlil GD za zunanje odnose, vedno izbrani na podlagi enakih meril glede kvalifikacij, saj so namenjeni izvajanju posebnih nalog v delegacijah Komisije.

Komisija je sklenila, da je bila njena odločitev o izključitvi pritožnikove vloge za delovno mesto ALAT v delegaciji sprejeta v skladu s pravili, ki se uporabljajo za to situacijo, in da ni bilo nikakršnega pomanjkanja objektivnosti na njeni strani.

Ta pritožba 1458/2005/OV

Pritožnik je 5. aprila 2005 vložil to pritožbo pri varuhu človekovih pravic. Po navedbah pritožnika so bila pomembna naslednja dejstva:

Z elektronsko pošto z dne 4. decembra 2004 je pritožnik pisal Komisiji, da bi našel rešitev in dobil ustrezno nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičene zavrnitve njegove vloge za delovno mesto svetovalca ALAT za predpristopno in politično poročanje (projektni vodja ALAT) v delegaciji. Pritožnik se je v svojem elektronskem sporočilu skliceval na ugotovitve varuha človekovih pravic iz njegove odločbe z dne 18. novembra 2004. Pritožnik je navedel, da bi lahko bila ustrezna rešitev, da se mu ponudi pogodba začasnega ali pomožnega uslužbenca v enem od generalnih direktoratov Komisije. Pritožnik je bil s potrdilom o prejemu z dne 23. decembra 2004 obveščen, da je bila njegova zahteva prenesena na GD za zunanje odnose.

Z dopisom z dne 11. januarja 2005 je GD za zunanje odnose odgovoril pritožniku. Pritožnik je navedel, da je iz njegovega odgovora razvidno, da je Komisija podvomila v ugotovitev varuha človekovih pravic, ker je menila, da načelo nediskriminacije ni bilo kršeno. Komisija je v dopisu navedla, da se pogoji zaposlovanja in pogodbe o zaposlitvi ALAT razlikujejo od pogojev lokalnih uslužbencev in da ALAT spadajo na področje uporabe člena 37(2) Dunajske konvencije, ki jim podeljuje nekatere privilegije in imunitete. Glede na to, da je bila odločitev o izključitvi pritožnikove vloge sprejeta v skladu z veljavnimi pravili, je Komisija sklenila, da pritožnik ni mogel utrpeti nobene škode, zato je njegov odškodninski zahtevek zavrnila kot neutemeljen. V zvezi s tem je Komisija tudi poudarila, da pritožnikove prijave ni bilo mogoče upoštevati, ker njegove poklicne izkušnje niso bile dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta. Pritožnik je navedel, da je ta izjava v nasprotju s prejšnjo izjavo delegacije pri pritožniku, da:

"en dépit des qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature, la DG Relations extérieures, dont dépendait l'approbation de tout candidat, avait pour pratique d'écarter les double-nationaux".

V razgovoru z GD za zunanje odnose z dne 13. januarja 2005 je bil pritožnik pozvan, naj predloži dokazila v zvezi s svojim stalnim prebivališčem v Franciji. Pritožnik je te dokumente predložil v telefaksu istega dne. Vendar pa je v pismu z dne 2. marca 2005 GD za zunanje odnose potrdil svoje stališče, ne da bi upošteval ugotovitve varuha človekovih pravic.

Z elektronsko pošto z dne 17. marca 2005 je pritožnik zaprosil za ponovno preučitev stališča, ki ga je sprejel GD za zunanje odnose. Vendar v času vložitve pritožbe pri varuhu človekovih pravic ni bil prejet noben odgovor na ta dopis.

Na podlagi navedenega je pritožnik trdil, da bi mu morala Komisija odobriti odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičene izključitve njegove vloge za delovno mesto svetovalca ALAT za predpristopno in politično poročanje v delegaciji.

Odziv varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic je v dopisu z dne 29. aprila 2005, s katerim je pritožbo posredoval Komisiji v mnenje, poudaril tudi, da je pritožnik na drugi strani svoje pritožbe navedel, da ga je dopis Komisije z dne 11. januarja 2005, naslovljen nanj, obvestil, da razen vprašanja državljanstva njegove prijave ni mogoče upoštevati, ker njegove poklicne izkušnje niso dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta. Varuh človekovih pravic je zato prosil Komisijo, naj pojasni, zakaj Komisija tega argumenta ni navedla v okviru pritožbe 1367/2003/OV.

Nadaljnja korespondenca pritožnika

Pritožnik je 4. maja 2005 varuhu človekovih pravic poslal kopijo dopisa z dne 21. aprila 2005, ki ga je prejel od Komisije. V tem dopisu je Komisija odgovorila na elektronsko sporočilo pritožnika z dne 17. marca 2005 in navedla, da ni razlogov za spremembo stališča, ki ga je sprejela v dopisih z dne 11. januarja in 2. marca 2005.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Komisija je v svojem mnenju navedla naslednje pripombe:

Komisija je menila, da je v svojem mnenju o prejšnji pritožbi 1367/2003/OV v celoti obravnavala vse točke, ki jih je izpostavil pritožnik, pojasnila, kakšna so zadevna pravila, in navedla, da so bila v zadevi pravilno uporabljena. Zavrnitev pritožnikove prijave za delovno mesto ALAT je bila v skladu z enim od predhodnih pogojev za zaposlitev, da izbrani kandidati ne smejo imeti državljanstva države zaposlitve.

Komisija je menila, da v drugem očitku ni novih informacij. Zato Komisija ni mogla spremeniti stališča, sprejetega v okviru prvega očitka.

Komisija se je sklicevala na zahtevo varuha človekovih pravic po pojasnilu, zakaj argument, da pritožnikova prijava ne bi bila izbrana, ker njegove poklicne izkušnje niso bile dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta, ni bil naveden v okviru prve pritožbe. V odgovor na to je Komisija navedla, da je v dopisu z dne 11. januarja 2005 nameravala pojasniti, da se ne strinja z izjavo pritožnika v njegovem elektronskem sporočilu z dne 4. decembra 2004, da "possédai[t] toutes les qualifications requises pour le poste proposé ainsi que des atouts supplémentaires (...)". Komisija je menila, da tega vprašanja ni treba obravnavati v okviru prvega očitka, saj je šlo za vprašanje, ali pritožnik izpolnjuje predhodno merilo za izbor, in se ni nanašalo na oceno njegovih poklicnih kvalifikacij.

Komisija zato ni mogla sprejeti odškodninskega zahtevka, ker je bila njena odločitev o izključitvi pritožnika kot kandidata za delovno mesto ALAT v delegaciji sprejeta v skladu z določbami, ki se uporabljajo v tej zadevi.

Dodelitev nadomestila ne bi imela pravne podlage, pomenila bi diskriminacijo v primerjavi z vsemi drugimi primerljivimi primeri in bi pomenila, da Komisija ni upoštevala svojih notranjih pravil na tem področju.

Pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih pripombah vztrajal pri svoji pritožbi in v povzetku navedel naslednje pripombe:

Pritožnik je navedel, da je presenetljivo, da je Komisija še naprej zavračala priznanje kršitve načela preglednosti.

V zvezi s kršitvijo načela nediskriminacije in enakega obravnavanja se je pritožnik skliceval na pripombe, ki jih je podal v okviru pritožbe 1367/2003/OV. Pritožnik je poudaril, da ni določbe, v skladu s katero bi za delovno mesto vodje naloge ALAT v delegaciji veljala Dunajska konvencija z dne 18. aprila 1961. Pritožnik je navedel, da v nobenem od besedil, ki se uporabljajo za lokalne uslužbence, niso omenjeni ALAT, niti ni navedeno, da bi bile osebe z državljanstvom države gostiteljice izključene iz delovnih mest ALAT.

Pritožnik je ponovil svoje stališče, da je presenetljivo, da je Komisija v dopisu z dne 11. januarja 2005 navedla, da njegove poklicne izkušnje niso dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta, medtem ko ga je delegacija v telefonskem pogovoru 28. maja 2003 obvestila, da GD za zunanje odnose praviloma in kljub nespornim lastnostim njegove prijave na delovno mesto ni zaposlil kandidatov z dvojnim državljanstvom.

Nadaljnje poizvedbe

Po preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnika se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je zato 31. marca 2006 pisal Komisiji in jo prosil, naj odgovori na naslednjo zahtevo po dodatnih informacijah:

(1) Komisija je v svojem mnenju vztrajala pri svojem stališču, da je bila zavrnitev pritožnikove prijave za delovno mesto vodje projekta ALAT sprejeta v skladu z veljavnimi pravili, v skladu s katerimi kandidati niso upravičeni, če imajo državljanstvo države zaposlitve, ki je v tem primeru Bolgarija. V zvezi s tem se je Komisija sklicevala na svoje prejšnje pripombe z dne 1. februarja 2005 v odgovor na sklep varuha človekovih pravic z dne 18. novembra 2004. Komisija je v teh pripombah navedla, da se pogoji za zaposlitev ALAT razlikujejo od pogojev za zaposlitev lokalnih uslužbencev in da za ALAT velja člen 37(2) Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Vendar je iz besedila člena 37(2) Dunajske konvencije razvidno, da ta določba ne izključuje možnosti, da imajo člani upravnega in tehničnega osebja misije državljanstvo države gostiteljice.

V teh okoliščinah je varuh človekovih pravic pozval Komisijo, naj mu predloži kopijo dokumentov, ki vsebujejo pravila, tj. pravno podlago, ki se uporablja za osebje ALAT, in naj jasno navede, na kateri od teh določb je utemeljila svojo odločitev.

(2) Pritožnik se je v pritožbi skliceval na izjavo Komisije v dopisu z dne 11. januarja 2005, da njegove prijave kljub temu ni bilo mogoče upoštevati, ker njegove poklicne izkušnje niso bile dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta. Pritožnik je trdil, da je ta izjava Komisije v nasprotju s prejšnjo izjavo delegacije, podano v telefonskem pogovoru z njim 28. maja 2003, da:

"en dépit des qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature, la DG Relations extérieures, dont dépendait l'approbation de tout candidat, avait pour pratique d'écarter les double-nationaux"(poudarek dodan).

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo prosila, (i) da poda pripombe na to očitno protislovje in (ii) da natančno navede razloge, zaradi katerih meni, da pritožnikove poklicne izkušnje v zvezi z zadevnim delovnim mestom niso zadostne.

Varuh človekovih pravic je Komisijo tudi pozval, naj mu predloži kopijo pritožnikove vloge in njenih prilog, in sicer njegov življenjepis in spremne dokumente.

Odgovor Komisije

(1) V odgovoru na prvo vprašanje varuha človekovih pravic je Komisija navedla, da so zahteve za zaposlovanje ALAT takšne, da jim omogočajo uživanje imunitet in privilegijev lokalnega upravnega in tehničnega osebja, predvidenih v členu 37(2) Dunajske konvencije. Zato so v skladu s členom 37(2) Dunajske konvencije vse pogodbe ALAT pogojene s tem, da pristojni organi države sprejemnice sprejmejo uslužbenca kot člana upravnega in tehničnega osebja delegacije in da zaposlitev posameznikov, zaposlenih na podlagi takih pogodb, samodejno preneha, če država prejemnica izjavi, da je uslužbenec nesprejemljiv. Vendar ALAT ni edina kategorija osebja, ki je lahko zajeta v področje uporabe "članov upravnega in tehničnega osebja" iz tega člena.

Člen 37(2) Dunajske konvencije je treba razlagati tako, da član upravnega in tehničnega osebja misije, ki je državljan države sprejemnice ali ima v njej stalno prebivališče, ne more uživati privilegijev in imunitet iz členov od 29 do 35. Povedano drugače, da bi ta oseba lahko uživala imunitete in privilegije, ne more biti niti državljan niti oseba s stalnim prebivališčem v državi sprejemnici, ker eden od teh dveh pogojev sam po sebi zadostuje za preprečitev podelitve privilegijev in imunitet.

Dunajska konvencija seveda ne prepoveduje zaposlovanja administrativnega in tehničnega osebja, ki je državljan države sprejemnice ali ima v njej stalno prebivališče. Vendar ta kategorija osebja ne bo mogla uživati privilegijev in imunitet, predvidenih v členih 29 do 35 Konvencije. Ker status ALAT pomeni, da bi morali člani ALAT uživati te privilegije in imunitete, je treba uvesti dva pogoja za njihovo zaposlitev v skladu z Dunajsko konvencijo, in sicer, da ne izvirajo iz države sprejemnice niti tam nimajo stalnega prebivališča.

Komisija je svojemu mnenju priložila kopijo upravnih določb za ALAT z dne 16. septembra 1997, ki vsebujejo začasna glavna navodila, ki se uporabljajo za to kategorijo osebja. Ta status je nastal na podlagi dogovora med kabineti komisarjev. Poznejše spremembe določb se nanašajo zlasti na trajanje pogodb ALAT, in sicer na spremembo z največ štirih na pet let. Komisija je poleg tega dodala, da „končni status ALAT ni bil sprejet in ker je bil od 1. maja 2006 ukinjen, bi bila vsaka sprememba sedanjih pravil neuporabna“.

V zvezi z zaposlovanjem ALAT je Komisija navedla, da začasna pravila določajo, da mora zadevna oseba imeti državljanstvo države članice Unije in ne sme imeti stalnega prebivališča v državi sprejemnici. To je v skladu s členom 37(2) Dunajske konvencije.

Komisija je tudi poudarila, da je brez izjeme zaposlila vse ALAT z uporabo enakih meril za upravičenost in kvalifikacije, pri čemer je upoštevala, da so namenjeni izvajanju posebnih nalog v delegacijah Komisije, ki jih ni mogoče dodeliti državljanom: na primer upravne, svetovalne ali nadzorne naloge pod vodstvom vodje delegacije ali njegovega predstavnika; zahtevno in zahtevno pisarniško delo; ali višje pisarniške naloge zaupne narave, ki zahtevajo pobudo in občutek odgovornosti.

(2) V zvezi z drugim vprašanjem varuha človekovih pravic je Komisija navedla, da je sklicevanje na pritožnikove poklicne izkušnje v dopisu Komisije z dne 11. januarja 2005 odgovor na pritožnikovo trditev iz njegovega elektronskega sporočila z dne 4. decembra 2004, da je v celoti usposobljen za to delovno mesto. S tem dopisom je Komisija pritožnika obvestila, da ne izpolnjuje zahtev za pridobitev statusa ALAT in da njegov življenjepis, tudi če izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa ALAT, ne izkazuje dovolj ustreznih delovnih izkušenj za opravljanje glavnih nalog. Pritožnik je bil pravzaprav odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni in ni imel izkušenj s političnim poročanjem, vprašanji širitve ali izvajanjem projektov. Zato zagotovo ne bi mogel biti uvrščen v ožji izbor, tudi če bi se administrativno usposobil. V okviru tega spisa je Komisija menila, da ne more dati pripomb na telefonski pogovor, na katerega se je pritožnik skliceval v svoji pritožbi.

V zvezi z zahtevo varuha človekovih pravic po predložitvi kopije pritožnikove prijave na delovno mesto ALAT in njenih prilog, in sicer njegovega življenjepisa in spremnih dokumentov, je Komisija obvestila varuha človekovih pravic, da te dokumente hrani le delegacija in da so omejeni na kandidate iz ožjega izbora, kar pa ne velja za pritožnika.

Dodatne pripombe pritožnika

Pritožnik je v svojih dodatnih pripombah navedel naslednje:

V zvezi s statusom ALAT:

Kategorija ALAT ni bila navedena v nobenem od besedil, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v delegaciji v Bolgariji, in sicer v (i) pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, (ii) okvirnih pravilih ali (iii) posebnih pogojih.

Iz pojasnil Komisije je razvidno, da posebni status ALAT ni bil nikoli odobren. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da Komisija do zdaj pritožniku na lastno pobudo ni nikoli zagotovila „začasnih določb“, ki bi se uporabljale za osebje ALAT. Pritožnik je navedel, da „začasne določbe“ o statusu ALAT niso bile nikoli objavljene in jih je Komisija obravnavala kot tajna notranja navodila, kar kandidatom dejansko preprečuje, da bi poznali svoje pravice ali oblikovali morebitne pritožbe.

Ob branju določb ALAT se zdi, da je edini pogoj iz člena 37(2) Dunajske konvencije, da ima kandidat državljanstvo Skupnosti in da nima stalnega prebivališča v državi, v kateri je zaposlen. Vendar ni naveden noben pogoj v zvezi s kandidatom, ki ima državljanstvo države gostiteljice. Samo Komisija vztraja pri tej razlagi.

Besedilo člena 37(2) nikakor ne nasprotuje zaposlovanju bolgarskih državljanov za navedeno delovno mesto. Besedila o statusu ALAT pa ne določajo in zahtevajo, da kandidati ne smejo imeti državljanstva države sprejemnice. Prav tako ni nobenega objektivnega zavezujočega pravila, ki bi zahtevalo, da so agenti ALAT upravičeni do varstva iz Dunajske konvencije.

Komisija je v dopisu z dne 11. januarja 2005 priznala, da kategorija osebja ALAT ne zajema v celoti pojma administrativnega in tehničnega osebja iz člena 37(2), vendar je kljub temu vztrajala pri trditvi, da status ALAT spada na področje uporabe člena 37(2) Dunajske konvencije. Trditve Komisije naj ne bi bile objektivne, njena razlaga upoštevnih pravil pa naj bi bila povsem subjektivna.

Pritožnik je tudi poudaril, da je imel v času vložitve vloge dvojno francosko-bolgarsko državljanstvo ter je prebival v Franciji in ne v Bolgariji. Pritožnik je dodal, da je Komisija od njega zahtevala in pridobila uradni dokaz, in sicer dohodnino in lokalne davčne odtegljaje, da je rezident Francije. Komisija ni nikoli izpodbijala, da pritožnik nima stalnega prebivališča v Bolgariji.

V zvezi s poklicnimi izkušnjami pritožnika:

Pritožnik je navedel, da tudi v zvezi s tem argumenti Komisije niso prepričljivi.

Komisija je navedla, da je imel pritožnik le izkušnje kot odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni, ni pa imel izkušenj s političnim poročanjem, vprašanji širitve ali izvajanjem projektov. V zvezi s tem je pritožnik poudaril, da čeprav je Komisija navedla, da nima več pritožnikovega spisa, je predložila podrobnosti, da bi trdno dokazala, da njegova kandidatura ni primerna za to delovno mesto. Vendar je delegacija izrecno navedla, da

"en dépit des qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature, la DG Relations extérieures, dont dépendait l'approbation de tout candidat, avait pour pratique d'écarter les double-nationaux".

Pritožnik je tudi poudaril, da je bila izjava Komisije napačna, saj obstaja razlika med tem, da je „odvetnik, ki dela v odvetniški pisarni“, in tem, da je „odvetnik“, specializiran za evropsko pravo, ter da ima mednarodne izkušnje. Pritožnik je nadalje poudaril, da je bil v zvezi z domnevnim pomanjkanjem izkušenj pri izvajanju projekta glavni pravni svetovalec v okviru projekta PHARE o državni pomoči in da je razvil računalniški program v pravu Skupnosti za bolgarsko upravo.

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Predlog za sporazumno rešitev

Varuh človekovih pravic po skrbni obravnavi mnenja Komisije in pripomb pritožnika ni bil zadovoljen, da se je Komisija ustrezno odzvala na pritožnikov odškodninski zahtevek.

To stališče je temeljilo na naslednjih premislekih.

1 Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic predlagal, naj mu Komisija odobri odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi neupravičene izključitve njegove prijave na zadevno delovno mesto ALAT. Varuh človekovih pravic zato preveri, ali so v tem primeru izpolnjeni pogoji za odškodninski zahtevek. V skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Skupnosti je za uveljavljanje odgovornosti Skupnosti treba dokazati, (i) da je domnevno ravnanje institucije nezakonito, (ii) da je nastala škoda resnična, in (iii) da obstaja vzročna zveza med zadevnim ravnanjem in zatrjevano škodo (5).

2 Varuh človekovih pravic v zvezi s prvim pogojem, to je nezakonitostjo ravnanja Komisije, ugotavlja, da je v odločbi z dne 18. novembra 2004 navedel to kritično pripombo:

"Komisija ni zagotovila objektivne utemeljitve za svojo odločitev o zavrnitvi pritožnikove prošnje zaradi njegovega bolgarskega državljanstva. Komisija naj bi tako kršila načelo prepovedi diskriminacije ali enakega obravnavanja, ki se uporablja, kadar se primerljivi položaji obravnavajo različno in diskriminacija ni objektivno utemeljena. To je primer nepravilnosti.

Glede na svoje ugotovitve je varuh človekovih pravic pritožnika opozoril, da ima možnost zahtevati odškodnino neposredno od Komisije in vložiti nadaljnjo pritožbo pri varuhu človekovih pravic, če ni zadovoljen z odgovorom Komisije.

3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je pritožnik 4. decembra 2004 dejansko pisal Komisiji, da bi dobil ustrezno odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi neupravičene zavrnitve njegove prijave na zadevno delovno mesto ALAT. Komisija je v svojih dopisih z dne 11. januarja, 2. marca in 21. aprila 2005 ter v svojem mnenju o tej pritožbi zavrnila pritožnikovo zahtevo za nadomestilo. Vendar je Komisija zgolj ponovila svoje prejšnje stališče, kot ga je oblikovala v svojem mnenju o pritožbi 1367/2003/OV in v svojih pripombah z dne 1. februarja 2005 v odgovor na odločbo varuha človekovih pravic z dne 18. novembra 2004, ne da bi predložila nove argumente. Varuhinja človekovih pravic je zato zahtevala dodatne informacije v zvezi s pravnimi določbami, ki se uporabljajo za delovna mesta ALAT, in členom 37(2) Dunajske konvencije.

4 Varuhinja človekovih pravic je na podlagi dodatnih informacij, ki jih je Komisija predložila v svojem odgovoru, prišla do naslednjih ugotovitev v zvezi z osebjem ALAT:

5 Varuh človekovih pravic najprej ugotavlja, da "Guide des dispositions administratives applicables aux agents locaux d'assistance administrative et technique"(v nadaljevanju: Vodnik) z dne 16. septembra 1997, katerega kopijo je zagotovila Komisija, določa le začasna upravna pravila. V prvem stavku tega dokumenta je to jasno navedeno:

"[d]ans l'attente de la finalisation du régime des agents locaux d'assistance administrative et technique (ALAT), il existe des dispositions administratives temporaires ayant fait l'objet d'un accord des Cabinets de M. Liikanen et M. van den Broek et qui doivent être appliquées lors du recrutement et de la gestion de cette catégorie de staff. Ce document proposed de les énumérer de d'en expliquer la portée“(poudarek dodan).

Iz odgovora Komisije na nadaljnje preiskave varuha človekovih pravic (6) pa je razvidno, da nikoli niso bila sprejeta nobena dokončna pravila in da je bil status ALAT medtem ukinjen.

6 Varuh človekovih pravic bo torej to zadevo presojal na podlagi člena 13 navodil, ki so začela veljati 1. januarja 1998 in so se torej uporabljala v času dejanskega stanja, ki je bilo predmet prvotne pritožbe 1367/2003/OV.

7 Varuh človekovih pravic je na podlagi temeljite analize pravil iz vodnika prišel do naslednjih zaključkov:

V točki 1 ("Osebje ALAT") vodnika je poudarjeno, da so ALAT uslužbenci Evropskih skupnosti v smislu Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter da so njihove pravice in obveznosti določene v okvirnih pravilih in posebnih pogojih, razen v primeru nasprotnih določb. Varuh človekovih pravic želi v zvezi s tem opozoriti, da pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, okvirna pravila in posebni pogoji ne vsebujejo nobene zahteve, da lokalni uslužbenci ne smejo imeti državljanstva države, v kateri ima delegacija sedež.

V točki 4 („Izbor kandidata“) je ponovno opozorjeno, da je ALAT predvsem lokalni uslužbenec, ki se v skladu s členom 79 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev zaposli v skladu z veljavnimi pravili in prakso v kraju, kjer bo opravljal svoje naloge. Varuh ugotavlja, da ta točka, ki se posebej nanaša na izbiro kandidatov, ne vsebuje nobenega sklicevanja na pogoj, v skladu s katerim kandidati ne smejo imeti državljanstva države, v kateri ima delegacija sedež.

Točka 7 ("člen 37(2) Dunajske konvencije") navaja, da mora delegacija po odobritvi zaposlitve ALAT sprejeti potrebne ukrepe, da bi ALAT lahko izkoristila določbe člena 37(2) Dunajske konvencije. Tudi v tej točki ni omenjen pogoj, v skladu s katerim kandidati ne smejo imeti državljanstva države, v kateri se nahaja delegacija Komisije.

Varuh nazadnje ugotavlja, da točka 12 („Dokumenti, ki jih je treba predložiti ob zaposlitvi“) zahteva dokazilo, da ima kandidat državljanstvo države članice EU in nima stalnega prebivališča v državi kraja dela, ne zahteva pa dokazila, da kandidat nima državljanstva države, v kateri ima sedež delegacija.

8 Na podlagi zgoraj navedenega varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da v vodniku ni jasnega pravila, v skladu s katerim osebje ALAT ne sme imeti državljanstva države sprejemnice. Vendar varuh človekovih pravic ugotavlja, da čeprav točka 7 navodil ni zelo jasna, iz nje implicitno izhaja, da se zdi, da je Komisija domnevala, da morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer, prvič, da kandidat ni imel državljanstva države sprejemnice in, drugič, da v njej ni imel stalnega prebivališča, da bi se lahko zaposlil kot ALAT. Če bi namreč delegacija sprejela potrebne ukrepe, da bi osebju ALAT omogočila uporabo člena 37(2) Dunajske konvencije, se zdi, da bi iz tega izhajalo, da bi moralo zaposleno osebje izpolnjevati ta dva pogoja, saj člen 37(2) zadevne privilegije in imunitete pogojuje s tem, da sta izpolnjena navedena pogoja. Poleg tega se zdi, da je v točki 12 vodnika bolj izrecno ponovljen pogoj za upravičenost v zvezi s prebivanjem (7). Zdi se tudi, da praksa Komisije potrjuje, da sta bila ta pogoja zahtevana.

9 Zato je treba preučiti, ali je Komisija v svojih navodilih kandidatom za delovna mesta ALAT upravičeno naložila ta pogoja. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem vprašanjem ugotavlja, da mu Komisija kljub različnim zahtevam v zvezi s tem ni pojasnila, na kateri pravni podlagi so bile te zahteve utemeljene. Edina določba, ki jo je v zvezi s tem navedla Komisija, je člen 37(2) Dunajske konvencije. Vendar, kot je bilo že navedeno v odločbi varuha človekovih pravic z dne 18. novembra 2004, je jasno, da ta določba ne more biti podlaga za ustrezne pogoje, saj ta določba izrecno predvideva možnost, da imajo člani upravnega in tehničnega osebja državljanstvo države gostiteljice ali da v njej prebivajo.

10 Na podlagi zgoraj navedenega je varuh človekovih pravic začasno sklenil, da Komisija v svoji odločbi z dne 18. novembra 2004 ni predložila nobenih novih informacij, ki bi lahko omajale njegovo ugotovitev o diskriminaciji. Zato se zdi, da je bil prvi pogoj odgovornosti Komisije, in sicer nezakonitost ravnanja Komisije, dokazan.

11 Varuh človekovih pravic v zvezi z drugim pogojem ugotavlja, da pritožnik ni navedel, kakšna naj bi bila škoda, ki naj bi jo utrpel. Pritožnik se je zgolj skliceval na škodo, ki je nastala zaradi neupravičene izključitve njegove prijave. Da bi ugotovili, ali je pritožnik utrpel premoženjsko škodo, je treba preveriti, ali bi pritožnik dobil zadevno delovno mesto ALAT, če ne bi bil diskriminiran. Premoženjska škoda v tem primeru bi bila posledica izgube zadevnega delovnega mesta/položaja.

12 V zvezi s tem, ali bi pritožnik dobil zadevno delovno mesto ALAT, varuh človekovih pravic ugotavlja, da Komisija in pritožnik razpravljata o dveh vprašanjih, ki se nanašata na raven pritožnikovih poklicnih izkušenj.

13 Prvič, varuh človekovih pravic je seznanjen s trditvijo Komisije, da pritožnikova prijava ne bi bila izbrana, ker njegove poklicne izkušnje niso bile dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta, kar ni bilo navedeno v okviru prve pritožbe. Varuh človekovih pravic meni, da je razumno pojasnilo Komisije, da se mu v okviru prve pritožbe ni zdelo potrebno izpostaviti tega vprašanja, saj je šlo za vprašanje, ali je pritožnik izpolnil predhodno merilo za izbor, in ne za oceno njegovih poklicnih kvalifikacij.

14 Drugič, kar zadeva vsebino vprašanja pritožnikovih poklicnih izkušenj, varuh človekovih pravic ugotavlja, da se je o tem vprašanju razpravljalo v dopisu, ki ga je Komisija naslovila na pritožnika, ter v telefonskem pogovoru med pritožnikom in službami Komisije. Komisija je v dopisu z dne 11. januarja 2005 pritožnika obvestila, da:

"[e]n regardant de plus près votre Curriculum vitae, je suis obligé de constater que votre expérience professionnelle n'est pas suffisamment en rapport avec les tâches principales de ce poste, comme mentionné dans l'avis de vacance. Par conséquence, même si vous aviez rempli les conditions préalables, votre candidature n'aurait pas pu être sélectionnée au moment de l'examen de votre CV“.

V telefonskem pogovoru, za katerega se zdi, da ga je pritožnik imel z delegacijo 28. maja 2003, se je Komisija po mnenju pritožnika sklicevala na " qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature". Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se zdi, da Komisija ni izpodbijala pritožnikovega poročila o tem telefonskem pogovoru. Na podlagi pritožnikovega življenjepisa, ki ga je pritožnik priložil skupaj s svojimi dodatnimi pripombami, se še zdaleč ne zdi očitno, da je stališče, sprejeto v dopisu z dne 11. januarja 2005, utemeljeno. Poleg tega je treba opozoriti, da je bil ta dopis poslan po tem, ko je varuh človekovih pravic v svoji odločitvi o prvi pritožbi, ki mu jo je predložil pritožnik, ugotovil, da je Komisija pri obravnavi pritožnikove prošnje ravnala nepravilno.

15 Vendar je treba opozoriti, da tudi ob predpostavki, da so pritožnikove poklicne izkušnje izpolnjevale zahteve, določene v razpisu prostega delovnega mesta, to ne bi dokazovalo, da bi bil pritožnik nujno imenovan. Čeprav poročilo o pogovoru odraža pozitivno oceno pritožnikove kandidature, to poročilo ne dokazuje, da je bil pritožnik najboljši od vseh kandidatov in bi ga bilo zato treba zaposliti. Opozoriti je treba, da je bil (i) izbor opravljen na primerjalni podlagi z drugimi kandidati in da (ii) vsak izbirni postopek organu, pristojnemu za imenovanja, vedno pušča polje proste presoje.

16 Zato bi moral varuh človekovih pravic opraviti dodatne preiskave, da bi ugotovil, ali sta izpolnjena (i) drugi pogoj, da je pritožnik dejansko utrpel škodo, ker je bil najboljši kandidat in bi bil zato zaposlen na zadevnem delovnem mestu ALAT, in (ii) tretji pogoj, da je škodo povzročilo ravnanje Komisije. Te nadaljnje preiskave bi lahko vključevale pregled spisa Komisije in zaslišanje prič, zlasti osebe ali oseb v delegaciji, za katere pritožnik trdi, da so govorile po telefonu. Jasno je, da bi takšne nadaljnje preiskave verjetno zahtevale veliko časa in truda Komisije in njenega osebja. Poleg tega ni nobenega zagotovila, da bodo te nadaljnje preiskave varuhu človekovih pravic omogočile, da najde odgovore na vprašanja, ki jih je treba obravnavati v tem okviru.

17 Varuhinja človekovih pravic zato meni, da bi bil pragmatičen pristop najboljša rešitev za obravnavano zadevo. Tak pristop bi lahko temeljil na naslednjih štirih premislekih: Prvič, predhodni sklep varuha človekovih pravic je, da je obravnava vloge s strani Komisije povzročila diskriminacijo slednje. Drugič, pritožnik želi, da Komisija sprejme ukrepe za odpravo nepravilnosti, do katerih je prišlo, tako da mu zagotovi finančno nadomestilo. Tretjič, pritožnik ni navedel zneska, za katerega trdi, da bi mu ga morala plačati Komisija. Četrtič, varuh človekovih pravic meni, da bi bilo ustrezno plačilo pritožniku dejansko lahko ustrezen način za njegovo zadovoljitev. Glede na to, da ni povsem gotovo, ali ima pritožnik odškodninski zahtevek, bi bil znesek, ki bi ga bilo treba v danih okoliščinah šteti za primernega, v vsakem primeru zmeren. Varuhinja človekovih pravic zato meni, da bi Komisija lahko sprejela ukrepe za rešitev zadeve s plačilom ustreznega zneska pritožniku ex gratia.

18 Člen 3(5) njegovega statuta določa, da varuh človekovih pravic v največji možni meri skupaj z zadevno institucijo poišče rešitev za odpravo nepravilnosti in zadovoljitev pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je zato Komisiji predlagala naslednjo sporazumno rešitev:

Komisija bi lahko razmislila o plačilu ustreznega zneska pritožniku ex gratia.

Nadaljnja korespondenca pritožnika

Pritožnik je 10. aprila 2008, potem ko je prejel kopijo predloga varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev, poslal še eno elektronsko sporočilo, v katerem je poudaril, da je telefonski pogovor, v katerem je predstavnik delegacije po njegovem mnenju jasno izrazil naklonjenost njegovi kandidaturi (8), potekal pred pričami, saj je imel pritožnikov telefon med pogovorom vklopljen zvočnik.

Odgovor Komisije na predlog varuha človekovih pravic

Komisija je v svojem odgovoru navedla, da je, kot je bilo pojasnjeno v njenih prejšnjih pripombah z dne 27. septembra 2006, njena odločitev o zavrnitvi prijave pritožnika za delovno mesto ALAT v delegaciji temeljila na pravilih, ki so se uporabljala za zadevo, in splošni upravni praksi, ki jo je Komisija uporabila za zapolnitev takega položaja. Sprememba pogojev za sprejem v primeru pritožnika bi pomenila diskriminacijo drugih prosilcev.

Komisija je navedla, da pravna podlaga, na katero se je oprla, in pojasnila iz njenih prejšnjih pripomb kažejo, da upravni vodnik pojasnjuje in daje dodatne informacije o členu 37(2) Dunajske konvencije, da bi se določile okoliščine, v katerih lahko ALAT uživajo imunitete, določene v tem členu.

Komisija ni sprejela ugotovitve varuha človekovih pravic, da je bila njena odločitev diskriminatorna in da je bilo njeno ravnanje nezakonito. Nasprotno, Komisija je vztrajala, da se je omejila na uporabo pravil, ki jih je brez izjeme upoštevala v vseh tovrstnih primerih.

Kot je navedeno v dopisu pritožniku z dne 11. januarja 2005, je Komisija menila, da nič ne podpira ugotovitve Komisije o diskriminaciji pri obravnavi pritožnikove vloge, zato ni bilo mogoče sklepati, da je prišlo do nepravilnosti.

Komisija je trdila, da zato ni mogoče pravno utemeljiti, da bi se pritožniku dodelilo kakršno koli finančno nadomestilo. Poleg tega Komisija ni imela nikakršne moralne obveznosti do pritožnika, kar bi lahko upravičilo plačilo ex gratia. Komisija je navedla, da se zato ne more strinjati s predlogom za sporazumno rešitev spora.

Pripombe pritožnika

Pritožnik se je v svojih pripombah ponovno skliceval na svoje elektronsko sporočilo z dne 10. aprila 2007 v zvezi z dejstvom, da je prednost njegove kandidature, ki jo je jasno izrazila delegacija v Bolgariji, vedno mogoče potrditi s pričami.

V preostalem je pritožnik navedel, da ne želi predložiti nadaljnjih pripomb o zelo obžalovanja vrednem stališču Komisije v tej zadevi. Pritožnik je poudaril, da se mu zdi zelo opustošeno, da je prisiljen predvideti sodno rešitev tega spora.

Pritožnik je zato varuha človekovih pravic pozval, naj svojo odločitev sprejme na podlagi vseh elementov iz spisa, zbranih v okviru preiskav njegovih dveh pritožb v zvezi s tem, kar je po njegovem mnenju nesporna kršitev Komisije.

ODLOČBA

1 Odškodninski zahtevek za nastalo škodo

1.1 Pritožnik je pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložil prvo pritožbo (1367/2003/OV) v zvezi z zavrnitvijo njegove vloge za vodjo nalog ALAT pri delegaciji Komisije v Sofiji (Bolgarija) zaradi njegovega dvojnega francosko-bolgarskega državljanstva (v nadaljevanju: delegacija). Varuh človekovih pravic je v svoji odločbi z dne 18. novembra 2004 ugotovil nepravilnosti Komisije in podal dve kritični pripombi.

Po odločitvi varuha človekovih pravic je pritožnik decembra 2004 stopil v stik s Komisijo, da bi našel rešitev in dobil ustrezno nadomestilo za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi zavrnitve njegove prijave na delovno mesto ALAT. Pritožnik se je v svoji zahtevi skliceval na ugotovitve varuha človekovih pravic v svoji odločbi z dne 18. novembra 2004. Pritožnik je navedel, da bi lahko bila ustrezna rešitev, da se mu ponudi pogodba začasnega ali pomožnega uslužbenca v enem od generalnih direktoratov Komisije. Komisija je zavrnila zahtevo pritožnika in navedla, da načelo nediskriminacije ni bilo kršeno. V zvezi s tem je Komisija tudi poudarila, da prijave pritožnika ni bilo mogoče upoštevati, ker njegove poklicne izkušnje niso bile dovolj povezane z glavnimi nalogami delovnega mesta. Pritožnik je menil, da je ta izjava v nasprotju s prejšnjo izjavo delegacije pritožniku, da:

"en dépit des qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature, la DG Relations extérieures, dont dépendait l'approbation de tout candidat, avait pour pratique d'écarter les double-nationaux".

Pritožnik je zato to pritožbo predložil varuhu človekovih pravic. Trdil je, da bi mu morala Komisija dodeliti odškodnino za škodo, ki jo je utrpel zaradi neupravičene izključitve njegove vloge za delovno mesto svetovalca ALAT za predpristopno in politično poročanje v delegaciji.

1.2 Varuh človekovih pravic je 10. aprila 2007 na Komisijo naslovil predlog sporazumne rešitve. Začasna ugotovitev varuha človekovih pravic je bila, da Komisija v svoji odločbi z dne 18. novembra 2004 ni predložila nobenih novih informacij, ki bi lahko omajale njegovo ugotovitev o diskriminaciji. Kritična pripomba v tej odločbi je bila naslednja: "Komisija ni zagotovila objektivne utemeljitve za svojo odločitev o zavrnitvi pritožnikove prošnje zaradi njegovega bolgarskega državljanstva. Komisija naj bi tako kršila načelo prepovedi diskriminacije ali enakega obravnavanja, ki se uporablja, kadar se primerljivi položaji obravnavajo različno in diskriminacija ni objektivno utemeljena. To je primer nepravilnosti. Varuh človekovih pravic je v svojem predlogu za sporazumno rešitev poudaril, da bi bil po njegovem mnenju pragmatičen pristop najboljša rešitev primera. Zato je predlagal, da bi Komisija lahko sprejela ukrepe za rešitev zadeve z ex gratia plačilom ustreznega zneska pritožniku.

1.3 Komisija je v odgovoru na predlog sporazumne rešitve, pri čemer se je sklicevala na svoje prejšnje pripombe z dne 27. septembra 2006, navedla, da je njena odločitev o zavrnitvi pritožnikove prošnje za delovno mesto ALAT v delegaciji temeljila na pravilih, ki so se uporabljala za zadevo, in splošni upravni praksi, ki jo je uporabila pri zapolnjevanju tovrstnega stališča. Komisija je poudarila, da se ne strinja z ugotovitvijo varuha človekovih pravic, da je bila njena odločitev diskriminatorna in da je bilo njeno ravnanje nezakonito. Nasprotno, Komisija je vztrajala, da se je omejila na uporabo pravil, ki jih je brez izjeme upoštevala v vseh tovrstnih primerih. Komisija je menila, da ni bilo nepravilnosti, in navedla, da zato ni pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče pritožniku dodeliti kakršno koli finančno nadomestilo. Poleg tega Komisija ni imela nobene moralne obveznosti do pritožnika, kar bi lahko upravičilo plačilo ex gratia. Komisija je sklenila, da se zato ne more strinjati s predlogom za sporazumno rešitev spora.

1.4 Pritožnik je v svojih pripombah navedel, da ne želi predložiti nadaljnjih pripomb o tem, kar je po njegovem mnenju zelo obžalovanja vredno stališče Komisije v tej zadevi. Pritožnik je poudaril, da se mu zdi zelo opustošeno, da je prisiljen predvideti sodno rešitev tega spora. Pritožnik je varuha človekovih pravic pozval, naj sprejme odločitev na podlagi vseh elementov v spisu.

1.5 Pritožnik je 14. maja 2008 po elektronski pošti obvestil urad varuha človekovih pravic, da je 6. maja 2008 sprožil postopek v zvezi s primerom pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti (9).

1.6 Člen 2(7) statuta varuha človekovih pravic določa, da "[k]adar mora varuh človekovih pravic zaradi tekočih ali zaključenih sodnih postopkov v zvezi z dejstvi, ki so mu bila predložena, pritožbo razglasiti za nedopustno ali prekiniti njeno obravnavo, se izid preiskav, ki jih je do takrat opravil, vloži brez nadaljnjih ukrepov".

2 Sklepna ugotovitev

Glede na to, da je pritožnik navedel, da je 6. maja 2008 sprožil postopek v zvezi z zadevo pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti, varuh človekovih pravic na podlagi člena 2(7) svojega statuta brez nadaljnjega ukrepanja vloži poizvedbe, ki jih je opravil v tej zadevi, in zadevo zaključi.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) "ALAT" pomeni "Agent local d'assistance administrative et technique".

(2) Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.

(3) http://www.ombudsman.europa.eu

(4) Glej letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2004, str. 83.

(5) Zadeva T-307/01, François proti Komisiji, ZOdl. JU, str. I-A-183 in II-823.

(6) Komisija je navedla naslednje: "Končni status ALAT ni bil sprejet in ker je bil od 1. maja 2006 ukinjen, bi bila vsaka sprememba sedanjih pravil neuporabna".

(7) Kar zadeva pogoj nerezidenčnosti, se zdi, da se je pritožnik v svojih dodatnih pripombah strinjal, da je ta pogoj zakonit. Vendar pa takšno sprejetje varuhu človekovih pravic očitno ne bi preprečilo, da preuči, ali je ta pogoj veljavna podlaga v pravu Skupnosti.

(8) Pritožnik se je skliceval na naslednjo izjavo: "en dépit des qualités indéniables de ma candidature pour le poste proposé et les préférences portées sur les atouts concrets de ma candidature, la DG Relations extérieures, dont dépendait l'approbation de tout candidat, avait pour pratique d'écarter les double-nationaux".

(9) Glede na spletno stran Splošnega sodišča je bila tožba vpisana pod opravilno številko T-166/08.