Ozadje pritožbe

1. Zbiranje informacij iz posameznih komunikacijskih naprav migrantov postaja vse pogostejša praksa v državah članicah EU.[1] Ti podatki se lahko nato uporabijo za namene varnosti ali azila. Vendar je takšna praksa pridobivanja v zadnjih letih sprožila javno razpravo o njenem vplivu na pravico do zasebnega in družinskega življenja ter na varstvo osebnih podatkov [2].

2. Pritožnik, raziskovalec, je novembra 2024 zaprosil za dostop javnosti do dokumentov Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) o pridobivanju podatkov iz komunikacijskih naprav migrantov v Grčiji. Natančneje, pritožnik je zaprosil za dostop do dokumenta, navedenega v zapisniku medinstitucionalnega sestanka, na katerem je Eurojust sodeloval leta 2016, ter do „drugih notranjih dokumentov“, povezanih s to temo in „ki so bili razposlani znotraj Eurojusta in/ali drugim agencijam, organom, institucijam in/ali grškim organom EU v obdobju od 1. junija 2016 do 1. junija 2017 in od 1. januarja 2024 do 1. novembra 2024“.

3. Eurojust sprva ni identificiral nobenih dokumentov. Potem ko je pritožnik agencijo zaprosil, naj ponovno preuči svojo odločitev (z vložitvijo „potrdilne prošnje“), je Eurojust opredelil sedem dokumentov, od katerih je bil eden že javen. Eurojust je zagotovil delni dostop do preostalih šestih dokumentov, pri čemer je zadržal dele, da bi zaščitil javni interes, kar zadeva javno varnost, in osebne podatke.

4. Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je Eurojust obravnaval njegovo prošnjo za dostop, zlasti z odobrenim delnim dostopom, zato se je aprila 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

5. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, da je Eurojust zavrnil (širši) dostop javnosti do dokumentov v zvezi s pridobivanjem informacij iz komunikacijskih naprav migrantov na podlagi potrebe po zaščiti javnega interesa, kar zadeva javno varnost.

6. Pritožnik ni izpodbijal redigiranja osebnih podatkov, vendar je opozoril, da se zdi, da so v enem dokumentu redigiranja preobsežna, da bi bila zajeta le s to izjemo. Eurojust je med preiskavo priznal, da je prišlo do administrativne napake, in pritožniku razkril pravilen dokument. Preiskava varuhinje človekovih pravic zato ni zajemala redigiranja osebnih podatkov.

7. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic je med preiskavo pregledala zadevne dokumente in dokumentacijo o posvetovanju s tretjimi stranmi, ki ga je Eurojust opravil v zvezi z zahtevo. Varuhinja človekovih pravic je prejela tudi dodaten pisni odgovor Eurojusta na pritožbo.

8. Preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic se je sestala s predstavniki Eurojusta, da bi razjasnila številna vprašanja po pregledu dokumentov, in nazadnje prejela pripombe pritožnika k poročilu o sestanku.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

9. Eurojust je v potrdilnem sklepu poudaril široko diskrecijsko pravico, ki jo imajo institucije Unije pri ugotavljanju, ali bi razkritje dokumenta javnosti oslabilo javni interes, kar zadeva javno varnost. Agencija je pojasnila, da bi razkritje redigiranih delov dokumenta ogrozilo javno varnost, saj bi dostop lahko oviral poskuse organov, da bi preprečili kriminalne dejavnosti, ter potencialno oviral sodelovanje med nacionalnimi organi v zadevah, povezanih s prihodnjimi terorističnimi primeri in dopustnostjo dokazov.

10. Pritožnik je v pritožbi varuhu človekovih pravic trdil, da je Eurojust pretirano in neupravičeno uporabil izjemo v zvezi z varstvom javnega interesa, kar zadeva javno varnost. Natančneje, menil je, da Eurojust ni dokazal dejanskega in resnega tveganja za javno varnost, ki bi izhajalo iz razkritja, zlasti glede na potek časa. Poudaril je, da so sporni dokumenti iz let 2016 in 2017 ter da se morajo v skladu z Uredbo št. 1049/2001 izjeme uporabljati le za obdobje, v katerem je varstvo na podlagi vsebine dokumenta upravičeno.

11. Predstavniki Eurojusta so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic nadalje pojasnili, da dokumenti predstavljajo nedeljivo celoto, v kateri so podrobnosti o dejstvih, pravna utemeljitev in operativne ocene tesno prepletene. Sprostitev fragmentov, ki presegajo to, kar je bilo že razkrito, bi ustvarila „mozaični učinek“ in slabonamernim posameznikom omogočila rekonstrukcijo občutljivih operativnih ranljivosti. Predstavniki Eurojusta so nadalje pojasnili, da zgolj pretečeni čas ne zadostuje za to, da bi informacije postale neobčutljive. To velja zlasti glede na vrsto dela, pri katerem sodeluje Eurojust, ki je lahko zelo dolgotrajno. Informacije, povezane z ekstrakcijo podatkov, so še vedno zelo pomembne za današnje razmere.

12. Predstavniki Eurojusta so kljub temu priznali, da bi se lahko zagotovil boljši dostop do nekaterih delov dokumentov, čeprav to morda ne bi privedlo do razkritja smiselnih ali ustreznih informacij pritožniku.

13. Pritožnik je v svojih pripombah na poročilo o sestanku pozdravil očitno pripravljenost Eurojusta, da ponovno preuči svoje stališče o prošnji za dostop.

Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev

14. Varuhinja človekovih pravic na podlagi pregleda dokumentov ni bila prepričana, da navedena izjema v celoti zajema redigirane dele. 

15. Varuhinja človekovih pravic je sicer priznala pomen pridobivanja podatkov kot preiskovalne tehnike v kazenskih preiskavah (in da je zato treba nekatere elemente zadržati, da se zaščiti javni interes, kar zadeva javno varnost), vendar je opozorila, da zgolj dejstvo, da se dokument nanaša na interes, zaščiten z izjemo, ne zadostuje za utemeljitev uporabe te izjeme [3].

16. V zvezi s tem se je zdelo, da je Eurojust redigiral informacije, ki so že bile v javni domeni in jih je Eurojust dejansko razkril v okviru iste zahteve za dostop. Varuh človekovih pravic je opozoril, da sodna praksa priznava, da morajo institucije pri oceni tveganja za oslabitev javnega interesa upoštevati, ali je bila bistvena vsebina zahtevanih informacij že objavljena [4] - in v tem primeru odobriti delni dostop do zadevnih dokumentov. Podobno je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da so se nekatere redigirane informacije zdele splošne in/ali zastarele. To velja še toliko bolj glede na pomembne spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile na področju pridobivanja in hrambe podatkov. Varuhinja človekovih pravic meni, da so se zaradi tega pojavila vprašanja glede ažurnosti - in s tem občutljivosti - spornih dokumentov, ki so bili pripravljeni pred skoraj desetimi leti.

17. Glede na navedeno je varuhinja človekovih pravic predlagala, naj Eurojust ponovno oceni zadevne dokumente iz prošnje za dostop, da bi odobril širši (delni) dostop. Eurojust je pozvala, naj se osredotoči zlasti na tri dokumente (3, 5 in 7) in po potrebi prilagodi dva dodatna dokumenta (1 in 2). 

18. Eurojust se je v svojem odgovoru strinjal, da pritožniku omogoči širok javni dostop do dokumentov, ki so predmet predloga varuhinje človekovih pravic za rešitev. Eurojust je pojasnil, da je treba zadržati le še en dokument (dokument 7), saj bi razkritje ogrozilo javni interes, kar zadeva javno varnost in varstvo osebnih podatkov. Eurojust je poudaril, da je to tudi stališče Komisije, s katero je bilo opravljeno posvetovanje o razkritju dokumenta.

19. Pritožnik je bil na splošno zadovoljen s tem izidom, čeprav je vztrajal pri svojem stališču, da bi bilo treba zagotoviti delni dostop do dokumenta 7. 

Ocena varuha človekovih pravic po predlogu rešitve

20. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja pozitiven odziv Eurojusta na njen predlog rešitve in odobren širok dostop, za katerega meni, da je rešil pritožbo. Varuhinja človekovih pravic ceni zavezanost Eurojusta načelu, da bi moral biti dostop javnosti do njegovih dokumentov čim širši, ter konstruktivno sodelovanje Agencije v tej preiskavi.

21. V zvezi s preostalim zadržanim dokumentom je varuhinja človekovih pravic seznanjena z obsežnejšo utemeljitvijo Eurojusta, zakaj je tako, in poziva agencijo, naj v prihodnje zagotovi podobno raven obrazložitve.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave to zadevo zaključila z naslednjim zaključkom:

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah je sprejela predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev, tako da je pritožniku omogočila širši dostop javnosti do spornih dokumentov.

Pritožnik in Eurojust bosta obveščena o tej odločitvi.

Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 6. oktobra 2026

[1] Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), 2024, Technologies, migration, and human rights: vloga evropskih NHRIS“, na voljo na: https://ennhri.org/wp-content/uploads/2024/09/Technologies-migration-and-human-rights-the-role-of-European-NHRIs-an-ENNHRI-scoping-paper.pdf

[2] Glej na primer poročilo Amnesty International 2024, Defending the rights of refugees and migrants in the digital age (Zaščita pravic beguncev in migrantov v digitalni dobi), na voljo na: https://www.amnesty.be/IMG/pdf/rights_refugees_migrants_digital_age_20240205_expose_.pdf

[3] Sodba z dne 13. aprila 2005, Verein für Konsumenteninformation proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-2/03, točka 69, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:62003TJ0002

[4] Sodba z dne 13. marca 2019, Espirito Santa Financial Group/ECB, T-730/16, točki 127 in 136, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:62016TJ0730; in po analogiji sodbo z dne 3. julija 2014, Svet proti in ’t Veld, C‐350/12 P, točka 60, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:62012CJ0350