Zadeva se je nanašala na implicitno zavrnitev Evropske komisije, da javnosti omogoči dostop do dokumentov, povezanih s sporočilom o instrumentalizaciji migracij s strani tretjih držav v politične namene in o tem, kako obravnavati take „hibridne napade“.

Po posredovanju evropske varuhinje človekovih pravic je Komisija sprejela izrecen potrditveni sklep. Omogočila je širok delni dostop do več obvestil in osnutka sporočila, pri čemer je zadržala le osebne podatke. Vendar je Komisija zavrnila razkritje povzetka pospešenega posvetovanja med službami, med katerim se je razpravljalo o izdaji sporočila. Komisija se je pri zavrnitvi dostopa do „hitrega povzetka“ oprla na potrebo po varstvu javnega interesa, kar zadeva mednarodne odnose, in potrebo po zaščiti svojega prihodnjega odločanja v zvezi s podobnimi položaji.

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi pregleda skrajšanega povzetka in ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije Unije pri ugotavljanju, ali je ogrožen javni interes v zvezi z mednarodnimi odnosi, ugotovila, da odločitev Komisije o zavrnitvi dostopa ni bila očitno napačna. Zadevni javni interes ne more biti nadomeščen z drugim javnim interesom, ki se šteje za pomembnejšega. Ker je bila izjema za mednarodne odnose veljavno navedena, varuhu človekovih pravic ni bilo treba presojati utemeljenosti trditev Komisije v zvezi z varstvom njenega prihodnjega odločanja. Varuhinja človekovih pravic je zato zaključila preiskavo in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.

Pritožnik je Evropsko komisijo pozval, naj javnosti omogoči dostop do dokumentov v zvezi s podporo EU za upravljanje migracij na Cipru. Komisija je opredelila štiri dokumente, ki spadajo na področje uporabe zahtevka: dve poročili o sejah, poročilo in poročilo Flash, vendar je bil odobren dostop le do delov poročila Flash. Komisija se je pri zavrnitvi dostopa do drugih dokumentov sklicevala na izjeme na podlagi zakonodaje EU o dostopu javnosti do dokumentov, pri čemer je trdila, da bi razkritje lahko ogrozilo javni interes, kar zadeva javno varnost in mednarodne odnose, ter njene postopke odločanja. Ko Komisija ni odgovorila na pritožnikovo zahtevo za pregled (v nadaljnjem besedilu: potrdilna prošnja) v ustreznem roku, se je pritožnik obrnil na varuha človekovih pravic.

Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o implicitni zavrnitvi Komisije, da (v celoti) razkrije zahtevane dokumente, preiskovalna skupina varuha človekovih pravic pa je pregledala sporne dokumente. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi inšpekcijskega pregleda Komisiji posredovala svoje predhodno stališče, da bi bilo mogoče odobriti širši dostop do dokumentov. Kmalu po tem, ko je varuhinja človekovih pravic poslala svoje predhodno mnenje, je Komisija sprejela potrdilni sklep o pritožnikovi zahtevi za dostop, v katerem je potrdila svoje prvotno stališče in zavrnila kakršen koli nadaljnji dostop. Varuhinja človekovih pravic je zahtevala sestanek med svojo preiskovalno skupino in predstavniki Komisije, da bi pridobila dodatna pojasnila v zvezi s stališčem Komisije.

Varuhinja človekovih pravic je obžalovala, da Komisija med preiskavo ni omogočila širšega dostopa do poročil o sestankih in informativnih sestankov. Glede na to, da je Komisija potrdila svoje stališče v potrdilnem sklepu in na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic, je varuhinja človekovih pravic menila, da nadaljevanje zadeve v okviru te zadeve ne bi bilo smiselno. Vendar pričakuje, da bo Komisija upoštevala njeno podrobno oceno, ko bo obravnavala prihodnje zahteve za dostop javnosti do informativnih sestankov in poročil o sestankih, kot so obravnavani.

Zadeva se je nanašala na to, kako Evropska komisija zagotavlja spoštovanje temeljnih pravic v okviru sredstev EU, dodeljenih Grčiji za upravljanje meja. Pritožniki, več nevladnih organizacij, so izrazili pomisleke, da Komisija ni učinkovito spremljala in ocenjevala dejavnosti upravljanja meja, ki jih je financirala EU, in sicer zaradi vztrajnih obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic s strani grških organov.

V preiskavi so bila opredeljena področja, ki bi jih morala Komisija obravnavati, da bi izboljšala svoje spremljanje in zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic na tem področju. Ker pa Komisija trenutno čaka na končno poročilo grških organov v enem od posameznih primerov domnevnih kršitev temeljnih pravic, izpostavljenih v tej preiskavi, in bo zdaj ocenila tudi porabo Grčije v okviru ustreznega programa, je varuhinja človekovih pravic primer zaključila in ugotovila, da nadaljnje preiskave niso bile upravičene. Kljub temu je Komisiji predložila nekaj predlogov za obravnavo vprašanj, ugotovljenih med preiskavo.

Varuhinja človekovih pravic je Komisijo zlasti pozvala, naj vzpostavi smernice za ocenjevanje skladnosti s temeljnimi pravicami med celotnim izvajanjem programa, zlasti v zvezi s povezanim „omogočitvenim pogojem“ za dostop do sredstev. Komisija bi morala v okviru teh smernic določiti merila za določitev okoliščin, v katerih bo zadržala ali začasno ustavila sredstva EU zaradi nespoštovanja temeljnih pravic in s tem povezanega pogoja financiranja, ter ta merila objaviti. Komisija bi morala v svoji oceni verodostojnih pritožb glede kršitev temeljnih pravic in splošnega grškega programa preučiti, ali Grčija še naprej izpolnjuje pogoj glede temeljnih pravic, povezan z zadevnimi sredstvi. Varuhinja človekovih pravic je podala tudi predloge glede preglednosti postopka spremljanja in ukrepov za okrepitev sodelovanja civilne družbe.

 

Zadeva se je nanašala na zavrnitev Agencije Evropske unije za azil (EUAA), da javnosti omogoči dostop do 74 dokumentov v zvezi s pogoji za sprejem v več ciprskih objektih za upravljanje migracij. Agencija EUAA se je pri zavrnitvi dostopa javnosti sklicevala na tri izjeme, določene v zakonodaji Unije o dostopu do dokumentov, in sicer na potrebo po varstvu javnega interesa, kar zadeva javno varnost, osebne podatke in njen postopek odločanja.

Na podlagi pregleda spornih dokumentov varuhinje človekovih pravic niso prepričale trditve agencije EUAA, da bi široko razkritje (resno) oslabilo varstvo navedenih interesov. Varuhinja človekovih pravic je predlagala rešitev, v kateri je agencijo EUAA pozvala, naj ponovno preuči svoje stališče o prošnji, da bi javnosti omogočila bistveno večji dostop do spornih dokumentov.

Agencija EUAA je sprejela predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev in pritožniku omogočila širok dostop do 64 od 74 dokumentov. Varuhinja človekovih pravic je pozdravila pozitiven odziv agencije EUAA na njen predlog rešitve in zaključila preiskavo.