- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Sklep o tem, kako je Evropska komisija obravnavala zahtevo za dostop javnosti do uradnega opomina, poslanega Španiji v okviru postopka za ugotavljanje kršitev (zadeva 2858/2025/NH)
Odločba
Primer 2858/2025/NH - Preiskava uvedena dne Petek | 10 oktober 2025 - Odločba z dne Sreda | 07 januar 2026 - Zadevna institucija ali organ Evropska komisija ( Nepravilnosti niso bile odkrite ) - Država Španija
Pritožba vložena
03/10/2025Analiza pritožbe
03/10/2025Preiskava je v teku
10/10/2025Izid preiskave
07/01/2026
Zadeva se je nanašala na zahtevo za dostop javnosti do uradnega opomina v okviru postopka za ugotavljanje kršitev v zvezi z zaporednimi pogodbami o zaposlitvi za določen čas v španskem javnem sektorju. Komisija je zavrnila dostop do dopisa, pri čemer je trdila, da je ta del postopka zaradi neizpolnitve obveznosti, ki še poteka in za katerega obstaja splošna domneva nerazkritja. Komisija je ugotovila, da pritožnik ni dokazal obstoja prevladujočega javnega interesa za razkritje. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, se je obrnil na varuha človekovih pravic.
Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala sporni dokument in potrdila, da je del upravnega spisa v okviru tekočega postopka za ugotavljanje kršitev. Varuhinja človekovih pravic je na podlagi tega ugotovila, da se je Komisija pri zavrnitvi dostopa do uradnega opomina upravičeno oprla na splošno domnevo nerazkritja. Ugotovila je tudi, da je Komisija razumno menila, da pritožnik ni predložil zadostnih argumentov, s katerimi bi dokazal obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje. Zato je primer zaključila in ugotovila, da ni bilo nepravilnosti.
Ozadje pritožbe
1. Potem ko je Evropska komisija leta 2013 prejela veliko število pritožb zaradi kršitev v zvezi z domnevno zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas v španskem javnem sektorju, se je odločila začeti formalne postopke za ugotavljanje kršitev in Španiji leta 2015 izdala uradne opomine. Kljub več sodbam Sodišča EU, španskega vrhovnega sodišča in spremembam španske zakonodaje je Komisija še naprej izražala pomisleke, da španska pravila ne obravnavajo ustrezno vprašanj. Komisija je leta 2024 Španiji izdala dodatne uradne opomine, v katerih je navedla, da so potrebni učinkovitejši kazenski ukrepi.
2. Natančneje, sporni dokument v tej zadevi je dodatni uradni opomin, ki ga je Komisija 3. oktobra 2024 poslala Španiji v okviru postopka za ugotavljanje kršitev INFR(2014)4334. Komisija je v sporočilu za javnost z istega dne povzela dopis, kot sledi: „V tem dodatnem uradnem opominu so upoštevane spremembe nacionalnih pravil, ki jih je Španija sprejela po tem, ko je Komisija leta 2015 začela postopek za ugotavljanje kršitev. Komisija meni, da nova nacionalna pravila še vedno ne obravnavajo v zadostni meri ugotovljenih vprašanj, zlasti v zvezi z učinkovitostjo kazenskih ukrepov. Komisija zato Španiji pošilja dodaten uradni opomin. Španija ima zdaj na voljo dva meseca, da se odzove in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija. Če ne bo zadovoljivega odziva, se Komisija lahko odloči, da izda obrazloženo mnenje.
3. Pritožnik, španski državljan, je julija 2025 vložil zahtevo za dostop javnosti [2] do zgoraj navedenega uradnega opomina. Komisija je zavrnila dostop do dopisa na podlagi potrebe po zaščiti namena tekoče preiskave [3] o morebitni kršitvi prava EU s strani Španije.
4. Pritožnik je Komisijo pozval, naj ponovno preuči svoje stališče (z vložitvijo „potrdilne prošnje“). Komisija je pritožniku odgovorila septembra 2025 in vztrajala pri svojem stališču, da zavrne dostop na podlagi potrebe po zaščiti tekoče preiskave.
5. Ker pritožnik ni bil zadovoljen s tem izidom, se je oktobra 2025 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.
Preiskava
6. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o odločitvi Komisije, da zavrne dostop do zahtevanega dokumenta.
7. Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala sporni uradni opomin iz potrdilne prošnje pritožnika. Varuhinja človekovih pravic je Komisijo tudi pozvala, naj predloži dodatna stališča o pritožbi, vendar jih ni prejela.
Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic
Pritožnik
8. Pritožnik je predložil več argumentov, da bi dokazal obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje uradnega opomina. Dejal je, da postopek za ugotavljanje kršitev pomembno vpliva na delavske pravice tisočih začasnih javnih delavcev v Španiji, ki so že več let v prekarnem delovnem položaju. Poleg tega je primer povezan z evropskimi shemami financiranja, pri čemer je bilo 626 milijonov EUR sredstev EU zadržanih, ker Španija ni ukrepala pri preprečevanju zlorab zaposlitve za določen čas.
9. Pritožnik je opozoril tudi na delno razkritje vsebine pisma v medijih, zaradi česar je bila potrebna preglednost.[4] Poleg tega potekajo preiskave in pritožbe v zvezi s primerom, vključno z evropskim varuhom človekovih pravic in peticijo Evropskemu parlamentu.
10. Pritožnik je izpostavil tudi tekočo sodno in družbeno razpravo o tem vprašanju z različnimi medijskimi poročili in parlamentarnimi razpravami. Zlasti je trdil, da je tudi španski nacionalni poslanec Parlamenta zaprosil za dostop do dopisa, ki je bil zavrnjen, pri čemer je poudaril javni in politični interes v zadevi. Pritožnik je dejal, da se je španski minister za pravosodje na parlamentarnem zaslišanju februarja 2025 skliceval na uradni opomin in položaj začasnih javnih delavcev. Pritožnik je vztrajal, da je razkritje dopisa potrebno, da javnost preveri take izjave.
Komisija
11. Komisija je v potrdilnem sklepu poudarila, da je bil zahtevani dokument pripravljen v okviru postopka za ugotavljanje kršitev proti Španiji v zvezi z veriženjem pogodb o zaposlitvi za določen čas v španskem javnem sektorju. Postopek še poteka. Dokument je del uradnega dialoga med Komisijo in špansko vlado, katerega cilj je obravnavati morebitno kršitev prava EU [5].
12. Komisija je pojasnila, da njene dejavnosti v okviru postopka za ugotavljanje kršitev pomenijo preiskavo v smislu Uredbe 1049/2001 [6]. Poleg tega je Komisija navedla, da sodna praksa EU priznava obstoj splošne domneve nerazkritja za vse dokumente, ki se nanašajo na postopek za ugotavljanje kršitev [7], kar vključuje vse dokumente, pripravljene v neformalnih in formalnih fazah navedenega postopka.
13. Po mnenju Komisije bi razkritje spornih dokumentov spremenilo naravo zadevnega postopka zaradi neizpolnitve obveznosti. Natančneje, postopki za ugotavljanje kršitev bi morali potekati v ozračju medsebojnega zaupanja z namenom sporazumne rešitve spora [8].
14. Poleg tega je Komisija navedla, da bi bila zaradi razkritja dokumenta izpostavljena zunanjim pritiskom, kar bi škodilo pravilnemu poteku preiskave. Poleg tega bi razkritje pisma negativno vplivalo na izmenjave s španskimi organi in spremenilo dvostransko naravo dialoga. Komisija je sklenila, da v teh okoliščinah obstaja dejansko in nehipotetično tveganje, da bi razkritje zahtevanega dokumenta negativno vplivalo na preiskavo, ki poteka v okviru postopka z referenčno številko INFR(2014)4334, ter na njeno morebitno nadaljnje ukrepanje.
15. Komisija je menila, da pritožnik ni dokazal obstoja prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumenta in da ni mogoče odobriti delnega dostopa, kadar za zahtevani dokument velja splošna domneva nerazkritja. Komisija je ugotovila, da so bile trditve pritožnika v zvezi z obstojem prevladujočega javnega interesa splošne narave.
16. Komisija je zlasti trdila, da je pritožnik osebno prizadet s španskimi pravili, obravnavanimi v postopku za ugotavljanje kršitev, zato je njegov interes, da vidi dopis, zasebne narave. Dejstvo, da so lahko številni drugi javni uslužbenci v podobnem položaju, ne pomeni, da je ta interes javen.[9] Medtem ko je pritožnik trdil tudi, da so bili nekateri deli dopisa opisani v španskih medijih, je Komisija izjavila, da nezakonita ali neuradna delna objava dokumenta tega ne objavi in da še vedno veljajo pravila o zaupnosti.[10] Komisija je zavrnila tudi trditev pritožnika, da obstajajo močni znaki ozaveščenosti javnosti o tem vprašanju, pri čemer je ugotovila, da obstoj javne razprave ne pomeni, da obstaja prevladujoč javni interes za razkritje določenega dokumenta [11].
Ocena varuha človekovih pravic
17. Sodišče Unije je priznalo, da lahko institucije Unije zavrnejo dostop javnosti do dokumentov na podlagi „splošne domneve“ o nerazkritju nekaterih kategorij dokumentov.[12] To pomeni, da zadevni instituciji zadevnih dokumentov ni treba preučiti posamično, to pomeni, da ji ni treba oceniti, kako bi njihovo razkritje konkretno in dejansko oslabilo varovane interese. Nasprotno, zadevna institucija lahko domneva, da bi razkritje katerega koli od zadevnih dokumentov, ker spadajo v določeno kategorijo, ogrozilo varovane interese.
18. V sodni praksi je pojasnjeno, da se ena od teh kategorij nanaša na dokumente, povezane s tekočimi postopki za ugotavljanje kršitev [13].
19. Preiskovalna skupina varuha človekovih pravic je pregledala zahtevani dokument in potrdila, da je del upravnega spisa postopka za ugotavljanje kršitev proti Španiji. Postopek za ugotavljanje kršitev se nanaša na domnevno zlorabo veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju in še vedno poteka.
20. V zvezi s tem varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da je bilo razumno, da se je Komisija pri dokumentih, ki so del upravnega spisa tekoče preiskave domnevnega neizpolnjevanja obveznosti države članice na podlagi prava EU, oprla na splošno domnevo nerazkritja [14].
21. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je razkritje, tudi če se uporablja splošna domneva, lahko še vedno upravičeno, če obstaja prevladujoč javni interes. Da bi se dokazal obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje, pa sodna praksa EU zahteva, da prosilec za dostop javnosti navede posebne okoliščine, ki upravičujejo razkritje, in da povsem splošni preudarki glede preglednosti ne zadostujejo.[15] V primerih, za katere velja splošna domneva, lahko preglednost pomeni prevladujoč javni interes le, če je posebej nujna in temelji na konkretnih elementih.[16]
22. V tem primeru varuh človekovih pravic ugotavlja, da je, kot je omenil pritožnik, vprašanje domnevne zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas v španskem javnem sektorju pritegnilo veliko pozornost javnosti ter je bilo v veliki meri obravnavano v španskih medijih in parlamentarnih razpravah. Vendar to samo po sebi ne zadostuje za dokaz obstoja prevladujočega javnega interesa.
23. Varuhinja človekovih pravic meni, da je bilo v skladu s sodno prakso EU [17] razumno, da je Komisija menila, da pritožnikovo splošno sklicevanje na preglednost in njegov interes za preverjanje, kako Komisija vodi postopek, ne prevladata nad javnim interesom, da se Komisiji omogoči zaščita namena postopka za ugotavljanje kršitev, ki poteka in je obravnavati morebitno kršitev prava EU s strani države članice.
24. Varuh človekovih pravic na podlagi navedenega meni, da Komisija v obravnavani zadevi ni ravnala nepravilno, ko je zavrnila razkritje spornega dokumenta.
Sklepna ugotovitev
Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zadevo zaključila z naslednjim sklepom:
Komisija v tej zadevi ni storila nobene nepravilnosti.
Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.
Teresa Anjinho
Evropska varuhinja človekovih pravic
Strasbourg, 7. januarja 2026
[1] Glej sporočilo Komisije za javnost o svežnju kršitev iz oktobra 2024, točka 10, na voljo na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/inf_24_4561.
[2] V skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki je na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049.
[3] Člen 4(2), tretja alinea, Uredbe št. 1049/2001.
[4] Pritožnik se je navezal na naslednji članek v španskem dnevniku El País: „La Comisión Europea a España: „Los jueces sustitutos deben ser considerados trabajadores fijos“z dne 30. junija 2025, na voljo na: https://elpais.com/espana/2025-06-30/la-comision-europea-a-espana-los-jueces-sustitutos-deben-ser-considerados-trabajadores-fijos.html.
[5] V tem primeru je Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:01999L0070-19990710.
[6] Sodba Sodišča z dne 7. septembra 2017 v zadevi Francija proti Schlyterju, C-331/15 P, točka 46: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=194104&pageIndex=0&doclang=EN&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=871574.
[7] Sodba Sodišča z dne 14. novembra 2013 v združenih zadevah LPN in Finska proti Komisiji, C‑514/11 P in C‑605/11 P, točke 55 in 65–68: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-514/11&language=sl.
[8] Sodba Splošnega sodišča z dne 25. septembra 2014 v zadevi Spirlea proti Komisiji, T-306/12, točka 57: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-306/12&language=EN, kot je bilo potrjeno s sodbo Sodišča z dne 11. maja 2017, Švedska/Komisija, C‑562/14 P: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=C-562/14.
[9] Sodba Splošnega sodišča z dne 9. oktobra 2018, Anikó Pint/Komisija, T-634/17, točka 59, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-634/17.
[10] Sodba Splošnega sodišča z dne 26. maja 2016 v zadevi T-110/15, IMG proti Komisiji, točka 51, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-110/15&language=EN
[11] Zgoraj navedena sodba Anikó Pint proti Komisiji, točka 56.
[12] Sodba Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2013 v zadevi T-380/08, Nizozemska proti Komisiji, točka 35, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-380/08&language=EN.
[13] Zgoraj navedena sodba LPN in Finska proti Komisiji.
[14] Sodba Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2013 v zadevi T-111/11, ClientEarth proti Komisiji, točka 75, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=T-111/11.
[15] Glej sodbo Sodišča z dne 5. septembra 2024, ClientEarth/Komisija, C-249/23 P, točka 55, na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX:62023CJ0249.
[16] Glej zgoraj navedeno zadevo LPN in Finska, točka 93.
[17] Glej sodbo z dne 7. septembra 2023, Breyer/REA, C-135/22 P, točka 75, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-135/22. Glej tudi zgoraj navedeno sodbo Anikó Pint proti Komisiji, točka 53.