- SL Slovenščina
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.
Odločba v zadevi 2711/2025/AGU o tem, kako Evropska unija obravnava razmere v Gazi
Odločba
Primer 2711/2025/AGU - Preiskava uvedena dne Torek | 07 oktober 2025 - Odločba z dne Torek | 07 oktober 2025 - Država Španija
Pritožba vložena
29/08/2025Analiza pritožbe
22/09/2025Izid preiskave
07/10/2025
Spoštovani gospod/gospa,
Pred kratkim ste pri evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo o tem, kako Evropska unija (EU) obravnava razmere v Gazi. Menite, da bi morale institucije EU sprejeti ukrepe za odpravo teh razmer.
Varuh človekovih pravic posebno pozornost namenja pritožbam v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic. Globoko je zaskrbljena zaradi razmer v regiji, vključno s povzročenim globokim človeškim trpljenjem. Vendar so, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, preiskovalne pristojnosti varuha človekovih pravic v zvezi s trenutnimi razmerami v Gazi in ukrepi institucij Unije v odziv na te razmere omejene.
Kot pravilno navajate v pritožbi, morajo institucije EU spoštovati obveznosti na področju temeljnih pravic, ki veljajo zanje. Varuh človekovih pravic redno izvaja preiskave v zvezi s temi zadevami.[1] Vendar imajo institucije EU tudi široko diskrecijsko pravico v zvezi z zunanjimi odnosi EU, če upravljanje takih odnosov s tretjimi državami vključuje zapletene ocene.[2]
V skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji mora Komisija kot varuhinja Pogodb (PEU in PDEU) in sporazumov, sklenjenih na njuni podlagi, zagotoviti, da tretja država pravilno izvaja obveznosti, ki jih je prevzela na podlagi sporazuma, sklenjenega z Evropsko unijo, z uporabo sredstev, predvidenih v tem sporazumu ali sklepih, sprejetih na njegovi podlagi [3] V skladu s členom 218(9) PDEU lahko le Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko začasno prekine izvajanje mednarodnega sporazuma med EU in tretjo državo. Sodišči EU sta obenem priznali, da se institucije EU sicer lahko odločijo sprejeti ukrepe, če katera od obveznosti, ki jih nalaga pridružitveni sporazum, ni izpolnjena, vendar tega niso dolžne storiti.[4] Tudi če so ukrepi sprejeti, ne povzročijo samodejno začasne prekinitve izvajanja takega sporazuma. V skladu s sodno prakso izvajanje take diskrecijske pravice izključuje tudi pravico posameznika, da od Komisije zahteva, da zavzame določeno stališče [5].
Pravni okvir za gospodarske in trgovinske odnose med EU in Izraelom je pridružitveni sporazum med EU in Izraelom.[6] Ta sporazum vključuje določbo o spoštovanju temeljnih pravic.[7] Komisija je nedavno pregledala skladnost Izraela s členom 2 pridružitvenega sporazuma in ugotovila, da „obstajajo znaki, da bi Izrael kršil svoje obveznosti na področju človekovih pravic“ iz navedene določbe. Na podlagi te ocene je Komisija 28. julija 2025 predlagala delno začasno prekinitev pridružitve Izraela programu Obzorje Evropa [8]. Ta predlog trenutno obravnava Svet. Poleg tega je Komisija 17. septembra 2025 Svetu predlagala, naj začasno prekine izvajanje nekaterih trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma, uvede sankcije proti ekstremističnim ministrom izraelske vlade in nasilnim naseljencem ter začasno ustavi določeno finančno podporo Izraelu [9]. Temu predlogu bodo sledile razprave v Svetu.
V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da glede na široko diskrecijsko pravico, ki jo imata Komisija in Svet na tem področju, ni naloga varuha človekovih pravic, da s svojo presojo nadomesti presojo institucij v zvezi z ustreznostjo ukrepov, ki jih predlagata ali sprejmeta v takih primerih. To pomeni, da lahko varuh človekovih pravic preveri le, ali so institucije prekoračile meje svoje diskrecijske pravice in ali so bila upoštevana veljavna pravila (vključno z notranjimi).
Na tej stopnji se ne zdi, da bi izbira ukrepov, ki jih je predlagala Komisija (delna prekinitev pridružitve Izraela programu Obzorje Evropa, prekinitev nekaterih s trgovino povezanih določb pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, uvedba sankcij za ekstremistične ministre izraelske vlade in nasilne naseljence ter zamrznitev določene finančne podpore Izraelu), pomenila očitno kršitev njegove široke diskrecijske pravice na področju zunanjih odnosov [10].
Poleg tega so v okviru svojih pristojnosti ukrepale tudi druge institucije EU. Visoki predstavnik, tj. vodja Evropske službe za zunanje delovanje, je predstavil pregled skladnosti Izraela s členom 2 pridružitvenega sporazuma, ki je privedel do predlogov Komisije o začasni ustavitvi. Evropski svet, ki opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne naloge EU [11], je Izrael že pozval, naj v celoti odpravi blokado Gaze, Svet Evropske unije pa je nedavno pozval, naj nadaljuje razprave o ukrepih za reševanje razmer [12].
V skladu s tem so institucije Unije nedavno sprejele ukrepe za rešitev razmer v Gazi in zdi se, da njihova izbira ukrepov ni presegla meja njihove diskrecijske pravice.
Na podlagi zgoraj navedenega vas moram žal obvestiti, da ni zadostnih razlogov za začetek preiskave [13].
Naše misli so z vsemi, ki jih je prizadela ta strašna situacija, in upamo na konec tega konflikta in človeškega trpljenja, ki ga povzroča.
Cenim, da to morda ni vaš želeni rezultat, vendar upam, da vam bodo te razlage koristne.
S spoštovanjem,
Rosita Hickey
Direktor za poizvedbe
Strasbourg, 7. oktobra 2025
[1] Preiskave varuha človekovih pravic o temeljnih pravicah so na voljo na naslednji povezavi: https://www.ombudsman.europa.eu/en/areas-of-work/fundamental-rights
[2] Zadeva T‐292/09, zlasti točka 60, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=110022&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=16003827
Glej po analogiji tudi sodbo v zadevi Rosneft (C‐72/15, točka 113), ki je na voljo na spletnem naslovu: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=189262&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=10486167
[3] Zadeva C‐581/11 P, zlasti točka 68, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=127522&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=6248784
[4] Zadeva C‐581/11 P, točka 70.
[5] Zadeva T‐292/09, zlasti točka 38, na voljo na: https://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=110022&pageIndex=0&doclang=en&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=16003827
[6] Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Državo Izrael na drugi strani, na voljo na:
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A22000A0621%2801%29
[7] Člen 2 Sporazuma.
[8] COM(2025) 620 final, na voljo na:
[9] Glej sporočilo za javnost Komisije, ki je na voljo na:
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_25_2112.
[10] V skladu s členom 79(2) Pridružitvenega sporazuma EU-Izrael.
[11] V skladu s členom 15(1) PEU.
[12] Najnovejši sklepi Evropskega sveta so na voljo na:
https://www.consilium.europa.eu/en/policies/eu-position-situation-middle-east/
[13] Vse informacije o postopku in pravicah v zvezi s pritožbami so na voljo na https://www.ombudsman.europa.eu/en/document/70707.