FOR PREVIEWING & TESTING PURPOSES ONLY.
This notification will disappear once the page will be published.
This link is available for less than 30 minutes.
  • Lahko berljiv
  • Velikost besedila

Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Trenutni jezik: 
  • Slovenščina
Izvorni jezik: 
Razpoložljive jezikovne različice: 
Prevod te strani je bil narejen s strojnim prevajanjem.
Strojni prevodi lahko vsebujejo napake, ki bi lahko zmanjšale jasnost in natančnost, zato varuhinja človekovih pravic ne prevzema odgovornosti za kakršna koli odstopanja. Za najzanesljivejše informacije in pravno varnost glejte zgornjo povezavo z izvorno različico v jeziku angleščina.
Za več informacij si oglejte našo jezikovno in prevajalsko politiko.

Sklep o sklepu Evropske komisije o izbrisu kontaktnih podatkov osebja pod ravnjo vodje enote iz spletnega imenika uslužbencev EU (Whoiswho) (zadeva 1983/2023/ET)

Zadeva se je nanašala na odločitev Evropske komisije, da iz javnega spletnega imenika „Whoiswho“ odstrani kontaktne podatke vseh zaposlenih pod ravnjo vodje enote. Pritožnik je menil, da ta odločitev ogroža preglednost.

Varuhinja človekovih pravic je ugotovila pomanjkljivosti pri tem, kako je Komisija sprejela odločitev, ki je imela tako očitne posledice za to, kako lahko javnost sodeluje z njo. V zvezi s tem je predlagala rešitev, v skladu s katero bi Komisija izvedla nov postopek odločanja, pri čemer bi upoštevala potrebo po zaščiti osebja pred neprimernim vplivom in potrebo po preglednosti. Komisija ni sprejela predloga rešitve.

Varuhinja človekovih pravic je primer zaključila, saj nadaljnje preiskave niso bile upravičene, vendar je izrazila obžalovanje nad tem, kako je Komisija sprejela odločitev.

Ozadje pritožbe

1. Pritožnik, krovna organizacija, ki zastopa organizacije civilne družbe po vsej Evropi, je izrazil pomisleke glede sklepa Evropske komisije. Komisija je aprila 2023 iz javnega spletnega imenika „Whoiswho“[1] odstranila kontaktne podatke vseh zaposlenih pod ravnjo vodje enote. Pritožnik je zlasti trdil, da bi sklep ogrozil preglednost in javnosti otežil interakcijo s Komisijo.

2. Komisija je trdila, da je namen sklepa odražati prakso drugih dveh glavnih institucij EU (Sveta EU in Evropskega parlamenta), ki objavljata le imena in kontaktne podatke osebja na vodstvenih funkcijah.

3. Pritožnik ni bil zadovoljen z odgovorom Komisije, zato se je obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

4. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija sprejela odločitev.

5. Varuhinja človekovih pravic je med preiskavo predlagala rešitev, katere podrobnosti so navedene v nadaljevanju.

Trditve pritožnika in Evropske komisije

6. Pritožnik je trdil, da je Komisija s tem, ko ni več objavljala kontaktnih podatkov vseh zaposlenih, javnosti otežila stik s Komisijo. To je ogrozilo preglednost institucije in povzročilo tveganje neenakega dostopa, saj bi imeli sredstva za dostop do Komisije na vseh ravneh organizacije in za poskus vplivanja nanjo le zastopniki interesov z znatnimi finančnimi in kadrovskimi viri. Brez javno dostopnih informacij javnost in manjše organizacije civilne družbe ne bi imele sredstev za dostop do vsega osebja Komisije.

7. Komisija je v odgovoru varuhinji človekovih pravic trdila, da je bila prvotna odločitev o objavi vseh kontaktnih podatkov sicer sprejeta za spodbujanje preglednosti, vendar je dolžna zaščititi tudi svoje osebje. Trdila je, da so uslužbenci Komisije vse pogosteje pod nepotrebnim pritiskom zunanjih interesov. Komisija je dodala, da je za zastopanje Komisije v razmerju do zunanjih zainteresiranih strani odgovorno osebje, ki zaseda vodstvene položaje v Komisiji, in da to ni vloga nevodstvenega osebja.

8. V odziv na spreminjajoče se razmere sta se višje vodstvo Komisije in osebni urad predsednika Komisije (kabinet) odločila, da pregledata pristop k objavi kontaktnih podatkov v imeniku Whoiswho. Pri tem pregledu so bili upoštevani funkcija in naloge uslužbencev ter potreba, da Komisija svoje uslužbence zaščiti pred neprimernim vplivom. Pri pregledu je bilo upoštevano tudi dejstvo, da je več uslužbencev Komisije predložilo zahteve za izbris svojih imen iz imenika EU Whoiswho, pa tudi pravice uslužbencev v zvezi z njihovimi osebnimi podatki v skladu s pravili o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725.

9. Komisija je dejala, da svoje prakse usklajuje s praksami Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki prav tako ne objavljata imen nevodstvenih uslužbencev. Navedla je, da si Urad za publikacije EU prizadeva uskladiti prakse med institucijami in agencijami EU. Komisija je dodala, da druge mednarodne organizacije ne objavljajo kontaktnih podatkov članov osebja.

Predlog varuhinje človekovih pravic za rešitev

10. Varuhinja človekovih pravic je menila, da Komisija pri sprejemanju odločitve o ponovnem pregledu svoje sedanje politike ni:

- izvesti temeljita notranja ali zunanja posvetovanja za zbiranje povratnih informacij o različnih zadevnih interesih;

- skrbno oceniti učinek sklepa, vključno z enakostjo dostopa do Komisije;

- opredeliti možne alternativne ukrepe (kot je odstranitev samo imen nekaterih uslužbencev, ki delajo na občutljivih datotekah); ali

- skrbno uravnotežiti različne zadevne interese (kot so preglednost, enak dostop, varstvo podatkov in potrebna skrbnost do osebja).

Komisija varuhu človekovih pravic pred sprejetjem sklepa ni predložila dokazov o posvetovanjih.

11. Varuhinja človekovih pravic je priznala, da mora Komisija uravnotežiti načelo preglednosti in odprtega odločanja z dolžnostjo zaščite svojega osebja, vključno s tistimi, ki obravnavajo občutljive zadeve. Vendar je varuhinja človekovih pravic glede na zgoraj opisane pomanjkljivosti Komisiji predlagala rešitev [2], da izvede nov postopek odločanja, ki upošteva zgoraj navedene elemente.

12. Varuhinja človekovih pravic je poudarila, da se ta predlog rešitve nanaša le na sam postopek in ne na rezultat, tj. končno odločitev o tem, katere informacije je treba objaviti.

Odgovor Komisije in ocena varuhinje človekovih pravic po predlogu rešitve

13. Komisija je v odgovoru vztrajala pri svojem stališču in zavrnila ponovno preučitev svoje odločbe. Ponovila je zgoraj navedene argumente in navedla, da ne namerava spremeniti svojega pristopa, saj se okoliščine, ki so privedle do sklepa, niso spremenile. Dodala je, da bi pregled lahko ustvaril napačna pričakovanja, saj se položaj ni spremenil, zato namerava Komisija ohraniti nov pristop k objavi podatkov o zaposlenih v imeniku Whoiswho.

14. Varuhinja človekovih pravic obžaluje, da Komisija ni sprejela predloga rešitve iz naslednjih razlogov.

15. Odločitve, ki jih sprejme uprava EU, bi morale temeljiti na dokazih. Čeprav je Komisija trdila, da je bilo več primerov zunanjih akterjev, ki so želeli neupravičeno vplivati na njeno osebje, na zahtevo varuhinje človekovih pravic ni predložila nobenih dokazov v podporo tej trditvi.

16. Komisija v odgovor na predlog varuhinje človekovih pravic o rešitvi ni pojasnila, v kolikšni meri je preučila možne alternativne ukrepe (kot je odstranitev samo imen nekaterih uslužbencev, ki delajo na občutljivih zadevah). To bi Komisiji omogočilo, da dokaže, da je v tej zadevi uporabila sorazmeren pristop.

17. Pri sprejemanju odločitev z obsežnimi posledicami, kot je zadevna odločitev, bi se morala Komisija tudi ustrezno posvetovati. V tem primeru se zdi, da ni bilo posvetovanja s posamezniki in organizacijami, ki jih je to posebej prizadelo, in sicer z organizacijami, ki želijo sodelovati s Komisijo.

18. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja dejstvo, da se je Komisija posvetovala s Parlamentom in Svetom, vendar to ne more nadomestiti ocene Komisije o posledicah odstranitve imen in uravnoteženja različnih zadevnih interesov. Podobno pomislek Urada za publikacije glede neusklajenosti podatkov, objavljenih v institucijah, sam po sebi ne more upravičiti tega, da Komisija preprosto sprejme prakso Parlamenta in Sveta.

19. Glede na konkretne posledice svoje odločitve bi morala biti Komisija tudi bolj proaktivna pri obveščanju o njej in zagotavljanju celovitejših pojasnil o tem, zakaj je bila sprejeta.

20. Ker pa je jasno, da Komisija ne namerava spremeniti svojega postopka odločanja, varuh človekovih pravic meni, da nadaljnje preiskave niso upravičene. Prepričana je, da bo Komisija njeno oceno v tem primeru upoštevala v prihodnjih postopkih odločanja s tako obsežnim učinkom.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave to zadevo zaključila z naslednjim zaključkom:

Nadaljnje preiskave niso upravičene.

Pritožnik in Evropska komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

 

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic


Strasbourg, 6. 2024

 

[1] https://op.europa.eu/en/web/who-is-who

[2] https://www.ombudsman.europa.eu/solution/192083

 

Kaj menite o tem samodejnem prevodu? Pošljite nam vaše mnenje.