Želite vložiti pritožbo zoper institucijo ali organ EU?

Iskanje po preiskavah

Iskanje po besedilu

Vrsta dokumenta

Zadevna institucija ali organ

Postopek zaključen kot

Št. primera

Jezikovne različice

Datumski razpon

Ključne besede

Neizpolnitev zagotavljanja proaktivnosti in preglednosti pri sprejemanju odločitev EU

Iskanje s starimi ključnimi besedami (pred 2016)

Prikaz rezultatov 1–20 od 267

Sklep v zadevi 640/2019/TE o preglednosti postopka odločanja v Svetu EU, ki vodi k sprejetju letnih uredb o določitvi ribolovnih kvot

Sreda | 29 april 2020

Pritožba se je nanašala na preglednost postopka odločanja v Svetu EU, ki je privedel do sprejetja letnih uredb o določitvi celotnih dovoljenih ulovov (TAC) nekaterih staležev rib v severovzhodnem Atlantiku za leta 2017, 2018 in 2019. Pritožbo je vložila organizacija za okoljsko pravo ClientEarth.

Pritožnik je izrazil zaskrbljenost, ker Svet (1) ni zabeležil stališč držav članic, izraženih v „pripravljalnih telesih“ nacionalnih uradnikov in veleposlanikov Sveta ter na srečanjih Sveta ministrov, (2) ni uspel zagotoviti pravočasnega dejavnega dostopa do zakonodajnih dokumentov na zahtevo ter (3) je vzpostavil nepopoln register dokumentov, ki ga je težko uporabljati.

Evropska varuhinja človekovih pravic je menila, da so zadevni dokumenti „zakonodajni dokumenti“, kot so opredeljeni v pravilih EU o dostopu javnosti do dokumentov. Poleg tega dokumenti vsebujejo „informacije o okolju“ v smislu Aarhuške uredbe. Takim dokumentom bi bilo treba zagotoviti širši in hitrejši dostop. Evropska varuhinja človekovih pravic je tudi ugotovila, da Svet ni dokazal, da bi razkritje dokumentov resno vplivalo, podaljšalo ali otežilo postopek odločanja.

Zato je evropska varuhinja človekovih pravic priporočila, naj da Svet dokumente, povezane s sprejetjem uredbe o celotnem dovoljenem ulovu, dejavno na voljo takrat, ko se razpošljejo državam članicam ali čim prej po tem.

Svet priporočila evropske varuhinje človekovih pravic ni upošteval, kar je obžalovanja vredno. Poleg tega takšno ravnanje napeljuje na sklep, da Svet ni popolnoma razumel ključne povezave med demokracijo in preglednostjo odločanja glede zadev, ki pomembno vplivajo na širšo javnost. To je še toliko pomembnejše, kadar se odločanje nanaša na varstvo okolja.

Zdi se, da je stališče Sveta, da je treba ključni demokratični standard – preglednost zakonodaje – nujno žrtvovati za tisto, kar je po njegovem mnenju večja dobrobit doseganja soglasja o političnem vprašanju.

Evropska varuhinja človekovih pravic je potrdila svojo ugotovitev nepravilnosti in svoje priporočilo.