Strasbourg, 13. decembra 2006

Spoštovana gospa P. in gospod D.,

marca 2003 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo proti Komisiji v zvezi s krajem domnevnega stalnega prebivališča ge. P. kot napotenega nacionalnega strokovnjaka v skladu s Sklepom Komisije C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002.

Dne 27. marca 2003 sem pritožbo posredoval predsedniku Komisije. Komisija je svoje mnenje poslala 30. junija 2003. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 10. septembra 2003. novembra 2003 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije. Komisija je svoje dopolnilne pripombe poslala 19. decembra 2003. Posredoval sem vam jih s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 24. februarja 2004 in 16. marca 2004.

oktobra 2004 sem pisal predsedniku Komisije, da bi poiskal sporazumno rešitev vaše pritožbe. Komisija je odgovor poslala 6. januarja 2005. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 21. februarja 2005.

Dne 24. maja 2005 sem Komisijo zaprosil za dodatne informacije in vas o tem obvestil istega dne. Komisija je 8. julija 2005 odgovorila na mojo zahtevo. Posredoval sem vam odgovor Komisije in vas pozval, da predložite pripombe, ki ste jih poslali 18. avgusta 2005.

Dne 15. decembra 2005 sem pisal komisarju Kallasu o vaši pritožbi. Odgovor komisarja Kallasa je bil prejet 5. aprila 2006. Pozval sem vas, da predložite pripombe k temu odgovoru, kar ste storili 22. junija 2006.

Na moje službe ste se obrnili po telefonu na naslednje datume: 18. junija 2003, 23. julija 2003, 4. novembra 2003, 15. marca 2004, 18. junija 2004, 24. januarja 2005, 10. maja 2005, 15. julija 2005, 15. novembra 2005 in 24. maja 2006.

Informacije o obravnavi vaše pritožbe sem vam poslal 29. julija 2004, 5. oktobra 2004 in 13. februarja 2006.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Po mnenju pritožnikov so upoštevna dejstva, če povzamemo, naslednja:

Pritožnika sta poročena in oba delata kot napotena nacionalna strokovnjaka (v nadaljnjem besedilu: NNS) v Generalnem direktoratu Komisije za energetiko in promet (v nadaljnjem besedilu: GD za energetiko in promet), g. D. od junija 2002 in ga. P. od julija 2002. Pred napotitvijo sta delala na francoskem ministrstvu za infrastrukturo, promet in stanovanjska vprašanja v Parizu. Komisija je 30. julija 2002 P. obvestila, da bo v skladu z Odločbo Komisije C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene na Komisijo, prejela le 25 % dnevnic, ker je bilo njeno domnevno prebivališče Bruselj, saj njen mož že živi v Bruslju. Njen mož prejema celotne dnevnice, njegovo domnevno prebivališče pa je Pariz.

Pritožniki so večkrat stopili v stik s Komisijo, da bi prejeli pojasnilo. Komisija je svojo odločitev utemeljila na členu 20(3)(b) Sklepa C(2002)1559, ki navaja (navedba angleške različice), da je "domnevno prebivališče kraj dodelitve (...), kjer je v času zahteve Komisije za dodelitev kraj dodelitve glavno prebivališče zakonca DNS ali katerega koli od njegovih vzdrževanih otrok."

V francoski različici Sklepa je v odstavku 1 člena 17 znesek dnevnic določen glede na razdaljo med krajem zaposlitve in krajem dodelitve, ne pa glede na razdaljo med krajem domnevnega stalnega prebivališča in krajem dodelitve (1). Ker je P. v času prošnje Komisije za dodelitev delala v Parizu, bi morala prejeti celotne dnevnice v skladu z odločbo, ki ji je bila takrat posredovana.

Po mnenju pritožnikov je bilo napačno prezreti pojem kraja zaposlitve ali ga identificirati s krajem domnevnega prebivališča. Odločba Komisije v zvezi z go. P. ni bila v skladu z Odločbo Komisije C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002.

Določba člena 20(3)(b) se ni uporabljala za neporočene pare ali napotenega nacionalnega strokovnjaka, katerega zakonec pride v Bruselj po zahtevi za dodelitev. Poleg tega se je uporabljala le za zakonca, ki je bil zadnji napoten, in ni privedla do enakega zmanjšanja za oba zakonca. Nazadnje, zakonska zveza ni pomenila skupnega upravljanja. Stroški izselitve obeh pritožnikov se ne bi smeli kriti z dodatki samo enega od zakoncev.

Nazadnje, pritožniki so obžalovali ravnanje Komisije, ki jim ni zagotovila podrobnih odgovorov.

Če povzamemo, pritožniki so trdili, da Komisija ni ravnala v skladu s svojo odločbo z dne 30. aprila 2002, zlasti s členom 17, in da bi morala P., ker je bila zaposlena v Parizu, prejeti celotne dnevnice. Poleg tega naj bi odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 diskriminirala poročene pare.

Poizvedba

Mnenje Komisije

Mnenje Komisije o pritožbi je mogoče povzeti na naslednji način:

Člen 17(1) Sklepa Komisije z dne 30. aprila 2002 določa znesek dnevnic glede na razdaljo med predvidenim prebivališčem in krajem dodelitve. Če je to prebivališče manj kot 150 km oddaljeno od kraja dodelitve, se zmanjša na 25 % celotnih nadomestil.

Člen 20(1) določa, da „je za namene teh pravil kraj domnevnega stalnega prebivališča kraj, v katerem je DNS neposredno pred dodelitvijo opravljal svoje naloge za delodajalca“.

Vendar je v členu 20(3)(b) istega sklepa jasno navedeno, da je „domnevno stalno prebivališče kraj dodelitve, kadar je kraj dodelitve glavno prebivališče zakonca DNS ali katerega koli od njegovih vzdrževanih otrok.“Ker sta zato kraj domnevnega stalnega prebivališča in kraj dodelitve ista, je DNS upravičen le do znižanih nadomestil.

Po mnenju Komisije ta pravila ne diskriminirajo poročenih parov. Dejansko so se po analogiji uporabljale za vse formalizirane partnerske skupnosti, ki jih kot take priznava upoštevna nacionalna zakonodaja države, ki ji je pripadal DNS.

Dnevnice so namenjene kritju življenjskih stroškov v kraju dodelitve (ustanavljanje, nastanitev, javne službe itd.). Komisija je menila, da so bili v primeru poročenega para skoraj vsi ti stroški pokriti s polnimi nadomestili, dodeljenimi enemu od obeh zadevnih zakoncev, ki že prebiva v kraju dodelitve, zato je 25-odstotno nadomestilo za življenjske stroške za drugega zakonca v celoti upravičeno.

Prav to je veljalo za pritožnike, ki so večkrat prejeli popolne informacije in popolna pojasnila o tem, kako se odločba Komisije uporablja za njihov osebni položaj.

Pripombe pritožnikov

Pritožniki so v svojih pripombah povzeli naslednje točke:

V nasprotju s tem, kar je Komisija navedla v svojem mnenju, člen 17(1) Sklepa z dne 30. aprila 2002 določa zneske dnevnic glede na razdaljo med krajem zaposlitve in krajem dodelitve. Gospa P. je bila zaposlena v Parizu, kjer je delala. Pritožniki so menili, da je bilo neprimerno prezreti pojem kraja zaposlitve ali ga identificirati s krajem domnevnega prebivališča.

Po mnenju pritožnikov je bila ta določba, ki se je uporabljala le za poročene pare, diskriminatorna. Nanaša se na napotene nacionalne strokovnjake, katerih zakonca v času zahteve za dodelitev že živita v Bruslju, in ne na tiste, ki se svojemu zakoncu pridružijo po zahtevi za dodelitev. Ekonomski položaj para je v obeh primerih enak. Središče interesov obeh pritožnikov je Francija in ne Bruselj, kjer delata le začasno. Pritožnika sta potegnila vzporednico z izselitvenim dodatkom, ki ga prejemajo uradniki in uslužbenci Evropske komisije. Ta dodatek se dodeli ne glede na položaj zakonca. Poleg tega se ta določba ne uporablja za nacionalne strokovnjake, ki že delajo na veleposlaništvih in stalnih predstavništvih v Bruslju. Upravičeni so do polnega nadomestila ne glede na položaj svojega zakonca.

Pravica do poroke in pravica do ustvarjanja družine sta temeljni pravici, vključeni v Listino o temeljnih pravicah. Uveljavljanje teh pravic ne bi smelo privesti do finančne sankcije za enega od zakoncev. Stroški, povezani z napotitvijo, se ne bi smeli kriti samo z nadomestili zakonca, ki je bil zaposlen pod enakimi pogoji.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Listina o temeljnih pravicah določata načelo enakega obravnavanja.

V skladu s členom 18 Sklepa z dne 30. aprila 2002 so dnevnice del plače. Za go. P. se šteje, da spada v kategorijo A, vendar je njena skupna plača bistveno nižja od najnižje plače v kategoriji A. Pritožniki so 7. oktobra 2002 zahtevali, da se ta razlika nadomesti, saj izhaja tudi iz pojma "kraj zaposlitve". Odgovora niso prejeli.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi mnenja Komisije in pripomb pritožnikov se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic je od Komisije zahteval, naj ga obvesti, ali se določbe Sklepa Komisije z dne 30. aprila 2002, zlasti člen 20(3)(b), uporabljajo v naslednjih primerih:

• neporočeni pari, od katerih sta oba napotena nacionalna strokovnjaka;
• NNS, katerih zakonci se preselijo v Bruselj šele po vložitvi prošnje za dodelitev;
• Napoteni nacionalni strokovnjaki, zaposleni na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju.

Nadaljnji odgovor Komisije

Nadaljnji odgovor Komisije je mogoče povzeti na naslednji način:

Določbe Sklepa Komisije z dne 30. aprila 2002, zlasti člen 20(3)(b), se uporabljajo tudi za vse neporočene pare, katerih partnerstvo kot tako priznava ustrezna nacionalna zakonodaja države, ki ji pripada DNS.

Določbe sklepa Komisije se lahko uporabljajo samo za napotene nacionalne strokovnjake, ki so napoteni v službe Komisije. Če je zakonec, ki prihaja živet v Bruselj, napoteni nacionalni strokovnjak, se zanj uporabljajo določbe. Če zakonec, ki prihaja živet v Bruselj, ni napoteni nacionalni strokovnjak, se določbe zanj očitno ne morejo uporabljati.

Sklep Komisije iz uporabe tega pravila izrecno izključuje napotene nacionalne strokovnjake, zaposlene na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju.

Pritožniki so navedli, da so bila nadomestila, ki jih je izplačala Komisija, del plače. To ne velja za napotene nacionalne strokovnjake. Člen 1(2) pravil, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake, jasno določa: „Osebe, za katere velja ta pravilnik, ostanejo ves čas napotitve zaposlene pri svojem delodajalcu in jih ta še naprej plačuje.“ Zato med Komisijo in napotenimi nacionalnimi strokovnjaki ne obstaja pogodbeno razmerje. Izplačilo dnevnic, o katerih se dogovorita Komisija in delodajalec napotenega nacionalnega strokovnjaka, je namenjeno kritju življenjskih stroškov v kraju dodelitve.

Poleg tega so pritožniki navedli, da so 7. oktobra 2002 zahtevali uporabo člena 18 Odločbe Komisije o NNS v zvezi z dodatnim pavšalnim nadomestilom in da ta zahteva ni bila nadalje obravnavana. P. je bil 10. decembra 2002 poslan negativen odgovor. Člen 18(1) pravil, ki se uporabljajo za napotene nacionalne strokovnjake, namreč določa: „Če je kraj zaposlitve napotenega nacionalnega strokovnjaka 150 km ali manj od kraja dodelitve, prejme, če je to primerno, dodatno pavšalno nadomestilo, ki je enako razliki med bruto letno plačo (zmanjšano za družinske dodatke), ki jo plača njegov delodajalec, in dnevnicami, ki jih izplača Komisija, ter osnovno plačo, ki se izplača uradniku v stopnji 1 razreda A8 ali razreda B5, odvisno od kategorije, v katero je izenačen.“

P. je bila napotena na podlagi določb člena 20(3)(b), v skladu s katerimi je DNS, če sta kraj domnevnega stalnega prebivališča in kraj dodelitve enaka, upravičen le do znižanih nadomestil. Zato izključitev, predvidena v prvi vrstici člena 18(1), v celoti velja za gospo P., ki ni upravičena do dodatnega pavšalnega nadomestila.

Nadaljnje pripombe pritožnikov

Gospa P. je odgovorila na poziv varuha človekovih pravic k predložitvi pripomb, ki je bil poslan pritožnikom. Pritožniki v svojih nadaljnjih pripombah na kratko navajajo naslednje točke:

Prvič, znižanje dnevnic je diskriminatorno. Komisija v svojem mnenju priznava, da zmanjšanje dnevnic ni enako veljalo za vse pare:

• napoteni nacionalni strokovnjak, zaposlen na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju, prejema celotno dnevnico ne glede na položaj svojega zakonca;
• Napoteni nacionalni strokovnjak prejme celotno nadomestilo, če njegov zakonec pride v Bruselj po zahtevi za dodelitev in ne prej kot v primeru pritožnika;
• kar zadeva neporočene pare, se zmanjšanje nadomestila, če partnerstvo prizna država članica DNS, ne zdi enakopravno.

Poleg tega pritožniki niso razumeli, zakaj bi lahko določbe sklepa po eni strani omejile naloge, pravice in dolžnosti NNS zaradi njihove povezave z njihovo nacionalno upravo (ki ostaja njihov delodajalec), po drugi strani pa zmanjšale dnevnice zaradi zakonskega stanu NNS in ker je menila, da je središče interesov kraj napotitve. Poklicni in družinski interesi P. so kljub zakonskemu stanu v Franciji; je vključena v francoski sistem socialne varnosti, plačuje davke in je lastnica nepremičnin v Franciji. Nazadnje, v Kadrovskih predpisih Evropskih skupnosti ni nobene podobne določbe. Izselitveni dodatek se dodeli uradnikom ne glede na njihov zakonski stan.

Drugič, nekatere določbe Odločbe Komisije niso v skladu z načelom enakega obravnavanja. V nasprotju z izjavo Komisije so dnevnice del plače, saj lahko v skladu s členom 18 navedenega sklepa nekateri NNS prejmejo dodatno nadomestilo zaradi nizke nacionalne plače. Skupna plača (francoska plača in dnevnice), ki jo prejema P., je enaka plači uradnika kategorije C. Ta dodatek se zanjo ne uporablja, ker je poročena. Poleg tega v primeru pritožnikov zmanjšanje dnevnic pomeni izgubo v višini 100 000 EUR. Zdi se, da ta znesek ni sorazmeren s prihranki pritožnikov pri stroških bivanja, ker sta poročena. Pritožniki so menili, da je težko pojasniti, zakaj je DNS prejel celotne dnevnice, namenjene kritju njegovih dnevnic, medtem ko je drug DNS v enakem položaju prejel le 25 % dnevnic.

Tretjič, po mnenju pritožnikov se je Komisija v primeru gospe P. odločila, da bo kraj zaposlitve opredelila s krajem domnevnega prebivališča. Komisija se ni izrekla o razliki med francosko in angleško različico Odločbe C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002. P. ni nikoli prejela dodatnega mesečnega nadomestila iz člena 17(1) Odločbe Komisije.

Nazadnje, določbe Odločbe Komisije so v nasprotju z načelom enakih možnosti. Ker je gospa P. poročena, bi moral biti njen osebni položaj enak položaju njenega moža, ki bi lahko začasno delal v drugem kraju.

Pritožniki so varuhu človekovih pravic poslali revidirano francosko različico Odločbe Komisije z dne 27. februarja 2004 (2), v kateri se izraz "kraj zaposlitve" nadomesti s "kraj stalnega prebivališča".

UČINKOVITOSTI OMBUDŠMANA, KI JIH LAHKO PRIJATELJŠA REŠITEV

Varuh človekovih pravic je po skrbni obravnavi mnenj Komisije in pripomb pritožnikov menil, da se Komisija ni ustrezno odzvala na navedbe in trditve pritožnikov.

Predlog za sporazumno rešitev

Varuh človekovih pravic je zato v skladu s členom 3(5) svojega statuta pisal predsedniku Komisije, naj predlaga sporazumno rešitev.

Evropski varuh človekovih pravic je predlagal, da bi Komisija lahko razmislila o plačilu gospe P.:

1. celotnih dnevnic, do katerih naj bi bila upravičena v skladu s francosko različico člena 17, in
2. dodatno pavšalno nadomestilo, do katerega naj bi bila upravičena v skladu z angleško in francosko različico člena 18.

Predlagal je tudi, da bi se v odgovoru Komisije na predlog lahko upoštevalo vprašanje dodatnega mesečnega nadomestila v skladu s členom 17(1).

Ta predlog je temeljil na naslednjih predhodnih ugotovitvah:

1. Varuh človekovih pravic je ugotovil, da se zdi, da Komisija Sklep C(2002)1559 razlaga tako, da so pravice, opredeljene v členih 17 (dnevnice in dodatno mesečno nadomestilo) in 18 (dodatno pavšalno nadomestilo), omejene z določbami člena 20 o kraju stalnega prebivališča.

2. Varuh človekovih pravic je skrbno analiziral francosko in angleško različico Sklepa Komisije C(2002)1559 in ugotovil, da med njima obstajajo razlike.

Odločba Komisije z dne 30. aprila 2002 (C(2002)1559) določa:

Članki	Angleška različica		Francoska različica
	Poglavje III – Nadomestila in stroški		Chapitre III - indemnités et dépenses
ČLEN 17	Nadomestila za življenjske stroške 1. Napoteni nacionalni strokovnjak je ves čas napotitve upravičen do dnevnic. Če je razdalja med krajem domnevnega stalnega prebivališča in krajem dodelitve 150 km ali manj, znaša dnevnica 26,25 EUR; če je razdalja daljša od 150 km, znaša dnevnica 105 EUR. Če DNS ni prejel stroškov selitve iz nobenega vira, se izplača dodatno mesečno nadomestilo, kot je prikazano v spodnji tabeli:		Indemnités de séjour 1. L'END a droit, pour la durée de son détachement, à une indemnité de séjour journalière. Si la distance entre le lieu de recrutement et le lieu de détachement est égale ou inférieure à 150 km, l'indemnité est de 26,25 EUR. Elle est de 105 evrov si cette razdalja est supérieure à 150 km. Si l'END n'a bénéficié d'aucun remboursement de ses frais de déménagement, une indemnité supplémentaire est accordée conformément au tableau ci-dessous:
	Razdalja med krajem zaposlitve in krajem dodelitve (km)	Znesek v EUR	Razdalja entre le lieu de recrutement et le lieu de détachement (km)	Montant v evrih
	0-150	0	0-150	0
	> 150	67.5	> 150	67.5
	(...)		(...)
ČLEN 18	Dodatno pavšalno nadomestilo 1. Razen če je kraj zaposlitve napotenega nacionalnega strokovnjaka od kraja dodelitve oddaljen 150 km ali manj, ta po potrebi prejme dodatno pavšalno nadomestilo, ki je enako razliki med bruto letno plačo (zmanjšano za družinske dodatke), ki jo plača njegov delodajalec, in dnevnicami, ki jih izplača Komisija, ter osnovno plačo, ki se izplača uradniku v stopnji 1 razreda A8 ali razreda B5, odvisno od kategorije, v katero je izenačen. (...)		Indemnité forfaitaire supplémentaire 1. A moins que le lieu de recrutement de l'expert national détaché ne se trouve à une distance égale ou inférieure à 150 km du lieu de détachement, l'END perçoit, le cas échéant, une indemnité forfaitaire supplémentaire égale à la différence entre le salaire annuel brut versé par son employeur (moins les allocations familiales), majoré de l'indemnité de séjour versée par la Commission, et la rémunération de base d'un fonctionnaire de grade A8 ou B5, échelon 1, selon la catégorie à laquelle l'END as estsimilé. (...)
ČLEN 20	Prebivališče 1. Za namene tega pravilnika se za kraj domnevnega stalnega prebivališča šteje kraj, v katerem je DNS neposredno pred dodelitvijo opravljal svoje naloge za delodajalca. Kraj dodelitve je kraj, kjer se nahaja služba Komisije, v katero je napoten DNS. Oba kraja se določita v izmenjavi pisem iz člena 1(5). 2. (...) 3. Domnevno prebivališče je kraj dodelitve: (a) (...) (b) če je v času zahteve Komisije za dodelitev kraj dodelitve glavno prebivališče zakonca DNS ali njegovih vzdrževanih otrok. (...)		Lieu de résidence 1.Aux fins du présent régime, est considéré comme lieu de résidence, le lieu où l'END exerçait ses fonctions pour son employeur immédiatement avant son détachement. Le lieu d'affectation est le lieu où est situé le service de la Commission auquel l'END est affecté. Ces lieux sont mentionnés dans l'échange de lettres visé à l'article 1, odstavek 5. 2. (...) 3. Le lieu de résidence est censé être le lieu de détachement a) (...) b) si, au moment de la demande de détachement de la Commission, le lieu de détachement est le lieu de résidence principal du conjoint ou de l'enfant (des enfants) que l'END a à sa charge. (...)

V angleški različici člen 20 Sklepa določa, da je v nekaterih opredeljenih okoliščinah "domnevno prebivališče kraj dodelitve ".

Kar zadeva angleško različico, se zdi, da člen 20 dejansko omejuje pravico do dnevnic, ki je v členu 17 opredeljena v smislu razdalje med "krajem domnevnega stalnega prebivališča" in "krajem dodelitve ". Vendar ne omejuje dodatnega mesečnega nadomestila.

Vendar so v francoski različici člena 17 pravice opredeljene glede na razdaljo med krajem zaposlitve („ lieu de recrutement“v francoski različici) in krajem dodelitve. Zdi se torej, da člen 20 ni oblikovan tako, da bi lahko omejeval pravice iz člena 17.

3. Varuh človekovih pravic je tudi ugotovil, da je v francoski in angleški različici člena 18 pravica iz tega člena opredeljena glede na razdaljo med krajem zaposlitve in krajem napotitve. Varuh človekovih pravic torej ni menil, da je besedilo člena 20 primerno za omejitev upravičenosti na podlagi člena 18 v angleški ali francoski različici.

4. Varuh človekovih pravic je tudi skrbno analiziral Sklep Komisije C(2004)577 z dne 27. februarja 2004, ki je spremenil Sklep Komisije C(2002)1559. Varuhinja človekovih pravic je ugotovila, da je novi sklep skladen v francoski in angleški različici ter da člen 20 novega besedila jasno omejuje pravice iz členov 17 in 18.

Odločba Komisije z dne 27. februarja 2004 (C(2004)577) določa:

Članki	Angleška različica		Francoska različica
	Poglavje III – Nadomestila in stroški		Chapitre III - indemnités et dépenses
ČLEN 17	Nadomestila za življenjske stroške 1. Napoteni nacionalni strokovnjak je ves čas napotitve upravičen do dnevnic. Če je razdalja med krajem stalnega prebivališča, kot je določen v skladu s členom 20, in krajem dodelitve 150 km ali manj, znaša dnevnica 27,96 EUR; če je razdalja daljša od 150 km, znaša dnevnica 111,83 EUR. Če DNS ni prejel stroškov selitve iz nobenega vira, se izplača dodatno mesečno nadomestilo, kot je prikazano v spodnji tabeli:		Indemnités de séjour 1. L'END a droit, pour la durée de son détachement, à une indemnité de séjour journalière. à l'article 20 et le lieu de détachement est égale ou inférieure à 150 km, l'indemnité est de 27,96 EUR, si cette distance est supérieure à 150 km, elle est de 111,83 EUR. Si l'END n'a bénéficié d'aucun remboursement de ses frais de déménagement, une indemnité supplémentaire est accordée conformément au tableau ci-dessous:
	Razdalja med krajem stalnega prebivališča in krajem dodelitve (km)	Znesek v EUR	Razdalja entre le lieu de résidence et le lieu de détachement (km)	Montant v evrih
	0-150	0	0-150	0
	> 150	71.89	> 150	71,89
	(...)		(...)
ČLEN 18	Dodatno pavšalno nadomestilo Razen če je kraj stalnega prebivališča DNS 150 km ali manj od kraja dodelitve, DNS po potrebi prejme dodatno pavšalno nadomestilo, ki je enako razliki med bruto letno plačo, zmanjšano za družinske dodatke, ki jo izplačuje njegov delodajalec, in dnevnicami, ki jih izplačuje Komisija, ter osnovno plačo uradnika v stopnji 1 razreda A8 ali B5, odvisno od kategorije, v katero je izenačen. (...)		Indemnité forfaitaire supplémentaire 1. A moins que le lieu de résidence de l'END ne se trouve à une distance égale ou inférieure à 150 km du lieu de détachement, l'END perçoit, le cas échéant, une indemnité forfaitaire supplémentaire égale à la différence entre le salaire annuel brut versé par son employeur (moins les allocations familiales), majoré de l'indemnité de séjour versée par la Commission, et la rémunération de base d'un fonctionnaire de grade A8 ou B5, échelon 1, selon la catégorie à laquelle l'END est assimilé. (...)
ČLEN 20	Prebivališče 1. Za namene tega pravilnika je kraj stalnega prebivališča kraj, v katerem je DNS neposredno pred dodelitvijo opravljal svoje naloge za delodajalca. Kraj dodelitve je kraj, kjer se nahaja služba Komisije, v katero je napoten DNS. Oba kraja se določita v izmenjavi pisem iz člena 1(5). 2. (...) 3. Za kraj dodelitve se šteje kraj stalnega prebivališča v naslednjih primerih: (a) (...) (b) če je v času zahteve Komisije za dodelitev kraj dodelitve glavno prebivališče zakonca DNS ali njegovih vzdrževanih otrok; (...)		Lieu de résidence 1.Aux fins du présent régime, le lieu de résidence est le lieu où l'END a exercé ses fonctions pour son employeur immédiatement avant son détachement. Le lieu de détachement est le lieu où est situé le service de la Commission auquel l'END est affecté. Ces lieux sont mentionnés dans l'échange de lettres visé à l'article 1, odstavek 5. 2. (...) 3. Le lieu de résidence est considéré comme étant le lieu de détachement dans les cas suivants a) (...) b) si, au moment de la demande de détachement de la Commission, le lieu de détachement est le lieu de résidence principal du conjoint ou des enfants que l'END a à sa charge. (...)

5. Čeprav je varuhinja človekovih pravic novi sklep priznala kot dokaz o tem, kaj je Komisija nameravala doseči v svojem prejšnjem sklepu, pa ni bila prepričana, da je bila Komisija upravičena razlagati prejšnji sklep tako, da bi dosegla ta namen v zvezi z go. P. Očitno je bilo, da se novi sklep ne more uporabljati retroaktivno. Varuh človekovih pravic je menil, da Komisija ni prepričljivo pojasnila, zakaj bi bilo treba angleško različico prejšnje odločbe šteti za bolj verodostojno od francoske, kar zadeva pravilno upravljanje pravice do dnevnic v skladu s členom 17. Varuh človekovih pravic prav tako ni menil, da je Komisija predložila kakršno koli prepričljivo pojasnilo, zakaj bi bilo treba pravico gospe P. na podlagi člena 18 zmanjšati z besedilom člena 20, za katerega se zdi, da niti v francoski niti v angleški različici ni pomembno za člen 18.

Odgovor Komisije na predlog varuha človekovih pravic za sporazumno rešitev

Komisija je v odgovor na predlog varuha človekovih pravic navedla naslednje:

Komisija je menila, da je ravnala ob polnem spoštovanju besedila in ratio legis pravil, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene na Komisijo, s čimer je zagotovila doslednost pri izvajanju za vse zadevne napotene strokovnjake. Zato je menila, da so bila ta pravila pravilno uporabljena.

Ko se namreč znajdemo v takem položaju, je treba upoštevati ratio legis zadevnega pravila. Ne gre za to, da bi bila ena jezikovna različica ispso facto verodostojna ali da bi videli, kaj pravi večina jezikovnih različic. Gre bolj za to, katera različica ali različice pravilno odražajo avtorjev namen.

Pomemben dejavnik pri ugotavljanju namena avtorja je primerjava sporne določbe s prejšnjim pravilom, da se ugotovi, ali je bila sprememba predvidena, in če je bila, katera sprememba. Ogledate si lahko tudi spremne dokumente, ki lahko pojasnijo, kaj je bil namen nove določbe. V obravnavani zadevi je očitno, da je bil namen (ki je bil pravilno izražen v angleškem in nemškem besedilu) izključiti izplačilo višjega nadomestila, kadar je bil izvedenec napoten v kraj, kjer je bil njegov zakonec že nastanjen, saj je v takem primeru mogoče razumno domnevati, da napotitev v drug kraj ne povzroči enakih stroškov kot prva selitev člana para v ta kraj. Čeprav je dajatev v obliki višjega dodatka in ne enkratnega pavšalnega plačila iz naslova nadomestila za nastanitev, omejitev odraža tisto, kar je mogoče najti v Kadrovskih predpisih (in kar je potrdilo sodišče) v zvezi z dodatkom za (ponovno) namestitev na podlagi Priloge VII k tem predpisom.

Napaka v francoskem prevodu izvirnega angleškega besedila, ki je privedla do sklicevanja na kraj zaposlitve v francoski različici Odločbe Komisije iz leta 2002, ne spremeni te ugotovitve.

Res je, da je v francoski različici člena 17(1) uporabljen izraz "place of recruitment" ("lieu de recrutement"), namesto izraza "place of deemed residence" ("lieu de résidence"), na katerega se v skladu z angleško različico sklicuje člen 20, da bi omejil pravice iz člena 17. Nemška različica pa je skladna z angleško, saj v členu 17 in členu 20 uporablja izraz "place of residence" ("Wohnort"). Zato je treba ugotoviti, da je v francoski različici prišlo do napake pri prevodu in da je bil dejanski namen zakonodajalca omejiti pravico do dnevnic v skladu s členom 17.

Dejstvo, da namen ni bil pravilno izražen v francoščini (čeprav je bil v angleščini in nemščini), je obžalovanja vredno in obžalovanja vredno, vendar ne more ustvariti pravne pravice. Komisija meni, da ne gre niti za morebitno nepravilnost - in prav gotovo ne za nepravilnost, za katero bi morala biti rešitev zgolj podelitev pravic, ki jih avtor odločbe ni nameraval podeliti - in ki (pravilno) niso bile podeljene drugim, ki so morda prav tako ravnali na podlagi francoskega besedila.

Komisija je tudi poudarila, da člen 20, ki omejuje pravico iz člena 18, omenja tudi kraj zaposlitve in ne povzroča težav pri prevajanju. Prvi stavek člena 20(1) se na splošno nanaša na „namene teh pravil“. Nerazlaga in uporaba člena 20 v okviru celotnega sklepa Komisije ter zlasti v zvezi s členoma 17 in 18 bi temu členu odvzela ves pomen. To velja tudi, če upoštevamo samo francosko različico.

Komisija je obžalovala obtožbo varuha človekovih pravic o nepravilnostih in ni mogla sprejeti sporazumne rešitve, ki jo je predlagal in ki bi ustvarila daljnosežen pravni precedens. Vendar lahko vsak državljan, ki meni, da mu je Komisija nezakonito odvzela pravico, uveljavlja svojo zakonsko pravico do pritožbe na sodišču.

Komisija je s sprejetjem Odločbe C(2004) 577 z dne 27. februarja 2004 že popravila nesrečno napako v francoski različici, ki je bila podlaga za pritožbo. Komisija je obžalovala, da je bila celotna pomembnost napake uresničena šele, ko se je pojavil ta primer.

Pripombe pritožnikov na odgovor Komisije

Pripombe pritožnikov (3) je mogoče povzeti, kot sledi:

Prvič, pritožniki so se varuhu človekovih pravic zahvalili za njegov predlog za sporazumno rešitev. Svojo pritožbo so ohranile in podale naslednje pripombe.

Po njihovem mnenju se zdi sklicevanje Komisije na načelo ratio legis napačno in zdi se, da uporaba tega načela upravičuje vse upravne zlorabe. Sklicevanje na to načelo je razumljivo, kadar je besedilo nejasno. V tem primeru sodnik išče duh zakona ali namen avtorja. V obravnavanem primeru se avtor sam sklicuje na načelo ratio legis za besedilo, ki je jasno in ne povzroča težav pri razlagi. Pritožniki so zahtevali le uporabo besedila, ki je bilo poslano gospe P., ko je prispela na Komisijo, in ki povezuje dnevnice z razdaljo med krajem zaposlitve in krajem dodelitve. Komisija v svojem odgovoru utemeljuje upravno prakso, katere namen je zanikati besedilo in zanikati, kar je napisano. To vodi v arbitrarnost. Kadar upravna odločba podeljuje pravico brez dvoumnosti, se zdi neprimerno, da se ta pravica odvzame, ker odločba ne odraža ali ne odraža več namena avtorja.

Nadaljnje poizvedbe

Po skrbni preučitvi odgovora Komisije na predlog sporazumne rešitve se je izkazalo, da so potrebne nadaljnje preiskave. Varuh človekovih pravic ni mogel ugotoviti, kateri del odgovora Komisije je bil odgovor na njegovo zahtevo, naj se upošteva vprašanje dodatnega mesečnega nadomestila v skladu s členom 17(1). Zato je Komisijo pozval, naj pojasni svoje stališče o tem vprašanju.

Nadaljnji odgovor Komisije

Komisija je v nadaljnjem odgovoru navedla naslednje:

Komisija je menila, da se v obravnavanem primeru v skladu s členom 20(3)(b) Odločbe Komisije šteje, da sta kraj domnevnega stalnega prebivališča in kraj napotitve ge. P. enaka, zato je DNS upravičen le do znižanega nadomestila. V takem primeru člen 17(1) Sklepa Komisije C(2004) 577, kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije z dne 22. marca 2005 (4), določa, da "[č]e je razdalja med krajem stalnega prebivališča, kakor je določen v skladu s členom 20, in krajem dodelitve 150 km ali manj, znaša dnevnica 28, 16 (...) EUR".

Drugi odstavek 17. člena se glasi: „Če napoteni nacionalni strokovnjak ni prejel stroškov selitve iz nobenega vira, se mu izplača dodatno mesečno nadomestilo, kot je prikazano v spodnji tabeli: (....)" Dodatno mesečno nadomestilo, ki se zagotovi pritožniku, je navedeno v prvi vrstici zgoraj navedene preglednice: če je razdalja med krajem stalnega prebivališča in krajem dodelitve manjša od 150 km, znaša to nadomestilo 0 EUR.

V skladu z določbami člena 20 sta dnevnica in dodatno mesečno nadomestilo tesno povezana in odvisna od kraja domnevnega stalnega prebivališča in kraja dodelitve. Zato Komisija v tem konkretnem primeru s pravnega vidika ne more izplačati dodatnega mesečnega nadomestila.

Komisija je vztrajala pri svojem stališču, da je ravnala ob polnem spoštovanju besedila in ratio legis pravil o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Komisijo, s čimer je zagotovila doslednost pri izvajanju za vse zadevne napotene strokovnjake. Zato je menil, da je bil ta pravilnik pravilno uporabljen. Glede na navedeno Komisija ni mogla sprejeti sporazumne rešitve, ki jo je predlagal varuh človekovih pravic.

Nadaljnje pripombe pritožnikov

Pripombe pritožnikov (5) k nadaljnjemu odgovoru Komisije je mogoče povzeti, kot sledi:

Ugotovili so, da Komisija vztraja pri trdnem stališču, ki ne kaže na odprtost in duh sprave. Varuhu človekovih pravic so se zahvalili za podporo. Navedli so, da njegov predlog za sporazumno rešitev upravičuje njihov pristop. Zelo so bili razočarani, ko so ugotovili, da ta predlog verjetno ne bo imel nobenega rezultata.

Pritožniki so vztrajali pri dejstvu, da je odločitev Komisije temeljila na napačni predpostavki. Trdili so, da je kraj zaposlitve ge. P. Pariz in da je zato v skladu s členom 17 upravičena do celotnih dnevnic in dodatnega mesečnega nadomestila. Omenili so, da se je Generalni direktorat za kadrovske zadeve in administracijo (v nadaljnjem besedilu: GD Admin) nedavno strinjal, da bo pregledal primer nizozemskega napotenega nacionalnega strokovnjaka, katerega mož je delal za nizozemsko stalno predstavništvo v Bruslju. Dodeljene so ji bile celotne dnevnice. Menili so, da je bila gospa P. v podobnem položaju. V času prošnje za napotitev je njen mož delal za drugo državo članico ali mednarodno organizacijo (Komisija).

Menili so, da zaradi trajanja spora med njimi in Komisijo, večkratnih zavrnitev Komisije in zadevnega zneska Komisija ni mogla ponovno preučiti svojega stališča.

Pritožniki so navedli, da je CLENAD (6) v razpravi z GD za administracijo ustanovil delovno skupino za pare napotenih nacionalnih strokovnjakov.

Ponovili so, da je upoštevanje zakonskega stanu NNS pred dodelitvijo dodatka diskriminatorno. Poleg tega se zdi, da je načelo enakih možnosti težko uskladiti z diskriminatornim ravnanjem do zakoncev. Zaposlitev gospe P. ni povezana z dejstvom, da je bila poročena. Spraševali so se, ali bi se gospa P. morala ločiti ali ostati samska, da bi imela enake pravice kot njen mož.

Pritožniki so vztrajali pri dejstvu, da ta spor med njimi in GD Admin gospe P. ni odvrnil od dela v GD za energetiko in promet, kjer je opravila zelo zanimivo in bogato delo.

Upali so, da bo varuh človekovih pravic še naprej poskušal najti rešitev.

Pripombe so bile poslane francoskim organom in Komisiji.

Pismo varuha človekovih pravic komisarju Kallasu

Varuh človekovih pravic je 15. decembra 2005 v duhu novega notranjega postopka Komisije za obravnavo preiskav varuha človekovih pravic, ki ga je Komisija sprejela novembra 2005 (7), pisal komisarju Kallasu in ga prosil za osebno sodelovanje pri iskanju zadovoljivega izida pritožbe.

Varuh človekovih pravic je v svojem pismu najprej poudaril, da je Komisija z nadomestitvijo Sklepa C(2002)1559 implicitno priznala, da je prišlo do nepravilnosti, in sprejela ukrepe za odpravo osnovnega sistemskega problema.

Varuh človekovih pravic je ugotovil, da se je Komisija pri zavrnitvi njegovega predloga za sporazumno rešitev oprla na svoje mnenje o pravnih pravicah pritožnikov. V zvezi s tem je varuh človekovih pravic komisarja opozoril na ustreznost dveh sodb Sodišča prve stopnje. V prvi sodbi je bilo ugotovljeno, da ugotovitev varuha človekovih pravic o nepravilnostih ne pomeni samodejno, da gre za nezakonito ravnanje, ki bi ga lahko sankcioniralo sodišče (8). V drugi sodbi je bilo ugotovljeno, da je bila odločitev Sveta, da sprejme priporočilo varuha človekovih pravic, omejena na zadevni primer (9).

Varuh človekovih pravic je nato pojasnil, da po njegovem mnenju pritožniki v tej zadevi utemeljeno menijo, da niso bili obravnavani pravično, ker so bili v bistvu obravnavani, kot da bi na upoštevni datum veljala Odločba C(2004) 577, in ne napačna Odločba C(2002)1559. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, da bi bilo v teh okoliščinah primerno, da Komisija pritožnikom ponudi plačilo ex gratia.

Nazadnje je varuhinja človekovih pravic izrazila mnenje, da bi Komisija lahko spremenila svoje dosedanje stališče in tako pokazala pripravljenost za sodelovanje z varuhom človekovih pravic.

Varuh človekovih pravic se je 12. januarja 2006 sestal s podpredsednikom Komisije Siimom Kallasom, na katerem je komisar izjavil, da bo Komisija primer ponovno preučila.

Pisni odgovor komisarja Kallasa

Komisar Kallas je v pisnem odgovoru na dopis varuha človekovih pravic z dne 15. decembra 2005 navedel, da je razlaga, ki jo je Komisija podala v zvezi s svojimi odločbami o napotenih nacionalnih strokovnjakih v tem posebnem primeru, popolnoma pravilna. Menil je, da so določbe sklepa Komisije o tem vprašanju jasne in da jih je Komisija zakonito uporabljala. Obžaloval je nesrečno napako v francoskem prevodu izvirnega angleškega besedila odločbe, ki je bilo medtem popravljeno. Vendar je menil, da napaka ne upravičuje nobenega finančnega nadomestila. V teh okoliščinah je obžaloval, da se Komisija ni mogla dogovoriti o predlogu za izplačilo ex gratia pritožnikom.

Pripombe pritožnikov na odgovor komisarja Kallasa

Pritožniki (10) so bili razočarani, ko so ugotovili, da je Komisija vztrajala pri svojem stališču. Opozorili so na številna načela, ki so po njihovem mnenju bistvena: načela dialoga, spoštovanja evropskega varuha človekovih pravic, nediskriminacije, enakega obravnavanja in dobrega upravljanja. Navedli so, da se bo pogodba gospe P. s Komisijo iztekla konec junija 2006. Varuha človekovih pravic so pozvali, naj nadaljuje postopek, in ponovili, da so druge osebe v enakem položaju dobile revizijo prvotne odločitve Komisije.

ODLOČBA

Pritožnika sta poročena francoska državljana, ki oba delata kot napotena nacionalna strokovnjaka v Komisiji. Njihova pritožba se nanaša na pravico žene do nadomestil na podlagi Odločbe Komisije C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002.

1 Zatrjevana diskriminacija

1.1 Pritožniki so trdili, da je Odločba Komisije C(2002)1559 diskriminirala poročene pare. V podporo svoji trditvi so poudarili, da se člen 20(3)(b) Sklepa v zvezi z domnevnim prebivališčem ne uporablja za neporočene pare, NNS, katerih zakonec pride v Bruselj po zahtevi za dodelitev, ali za nacionalne strokovnjake, ki so prej delali na veleposlaništvih in stalnih predstavništvih v Bruslju. Poleg tega se uporablja le za zakonca, ki je zadnji napoten, in ne vodi do enakega zmanjšanja za oba zakonca.

1.2 Komisija je v svojem mnenju menila, da zadevna pravila niso diskriminatorna do poročenih parov, saj se po analogiji uporabljajo za vse formalizirane partnerske skupnosti, ki jih kot take priznava ustrezna nacionalna zakonodaja države, ki ji pripada DNS. Poleg tega, če je zakonec, ki prihaja živet v Bruselj, DNS, se določbe uporabljajo za to osebo. Če zakonec, ki prihaja živet v Bruselj, ni napoteni nacionalni strokovnjak, določb ni mogoče uporabiti. Sklep Komisije iz uporabe tega pravila izrecno izključuje napotene nacionalne strokovnjake, zaposlene na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju.

1.3 Varuh človekovih pravic opozarja na člen 21 Listine o temeljnih pravicah, ki določa: „Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“ V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, različni položaji pa se ne obravnavajo enako, razen če je tako razlikovanje objektivno utemeljeno (11).

1.4 V zvezi s členom 20(3)(b) je varuhinja seznanjena z izjavo Komisije, da to določbo smiselno uporablja za vsa formalizirana partnerstva, ki jih kot taka priznava ustrezna nacionalna zakonodaja države, ki ji pripada napoteni nacionalni strokovnjak.

1.5 V zvezi z napotenimi nacionalnimi strokovnjaki, zaposlenimi na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju, varuhinja ugotavlja, da jih sklep Komisije izključuje iz uporabe tega pravila. Varuhinja človekovih pravic meni, da je razumno, da Komisija meni, da so napoteni nacionalni strokovnjaki, zaposleni na veleposlaništvih ali stalnih predstavništvih v Bruslju, v drugačnem položaju kot pritožniki. Varuh človekovih pravic v zvezi s tem poudarja, da Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti vsebujejo podobno določbo v členu 4 Priloge VII, ki določa: "Izselitveni dodatek se izplača (...) uradnikom (...). Za namene te določbe se okoliščine, ki izhajajo iz dela, opravljenega za drugo državo ali mednarodno organizacijo, ne upoštevajo (...).“

1.6 V zvezi s položajem ge. P. v primerjavi s položajem njenega moža varuh ugotavlja, da sta bila zaposlena v podobnih pogojih, le da je Komisija g. D. zaposlila en mesec pred go. P. Varuh prav tako ugotavlja, da kadrovski predpisi vsebujejo posebne določbe za poročene uradnike. Pred 1. majem 2004 je na primer člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša na dnevnice, določal:„Če sta mož in žena uradnika Evropskih skupnosti in sta oba upravičena do dnevnic, se stopnje, navedene v prvih dveh stolpcih, uporabljajo samo za osebo, katere osnovna plača je višja. Stopnje, prikazane v drugih dveh stolpcih, se uporabljajo za drugo osebo. (...) Če sta mož in žena uradnika Evropskih skupnosti in sta oba upravičena do osnovnega nadomestila za življenjske stroške, se obdobje, za katero se dodeli, kakor je določeno v (b), uporablja za osebo, katere osnovna plača je višja. Obdobje iz točke (a) se uporablja za drugo osebo."Podobna določba obstaja v novih kadrovskih predpisih. V teh okoliščinah varuhinja človekovih pravic meni, da je Komisija upravičeno sprejela podoben pristop v členu 20(3)(b) zadevnega sklepa.

1.7 Glede na navedeno varuh človekovih pravic v zvezi s tem vidikom pritožbe ne ugotavlja nepravilnosti.

2 Trditev, da bi moral biti kraj domnevnega prebivališča Pariz

2.1 Komisija je go. P. obvestila, da bo prejela le 25 % dnevnic, ker je kraj njenega domnevnega stalnega prebivališča kraj napotitve, to je Bruselj. Pritožniki so trdili, da Komisija ni ravnala v skladu s svojo odločbo z dne 30. aprila 2002, zlasti s členom 17, in da bi morala P., ker je bila zaposlena v Parizu, prejeti celotne dnevnice.

2.2 Komisija je v svojem mnenju poudarila, da je bila gospa P. napotena v skladu z določbami člena 20(3)(b) Odločbe Komisije C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002. Dodala je, da je bilo glavno prebivališče njenega moža Bruselj, zato je bilo tudi njeno domnevno prebivališče Bruselj. Njen kraj domnevnega stalnega prebivališča in kraj napotitve sta bila ista, zato je bila upravičena le do znižanih nadomestil.

2.3 Iz zgoraj pojasnjenih razlogov je varuh človekovih pravic Komisiji predlagal sporazumno rešitev, v kateri je predlagal, naj Komisija razmisli o tem, da bi ge. P. izplačala (a) celotne dnevnice, do katerih naj bi bila upravičena v skladu s francosko različico člena 17, in (b) dodatno pavšalno nadomestilo, do katerega naj bi bila upravičena v skladu z angleško in francosko različico člena 18. Predlagal je tudi, da bi Komisija v odgovoru na predlog lahko upoštevala vprašanje dodatnega mesečnega nadomestila v skladu s členom 17(1).

2.4 Komisija je zavrnila predlog varuha človekovih pravic. Menilo je, da je bil namen avtorja Odločbe (ki je bil pravilno izražen v angleškem in nemškem besedilu) izključiti izplačilo višjega nadomestila, kadar je bil strokovnjak napoten v kraj, kjer je bil njegov zakonec že nastanjen. Komisija je priznala, da je v francoski različici Odločbe prišlo do napake pri prevodu, ki se je nanašala na izraz „kraj zaposlitve“namesto „domnevno prebivališče“, vendar je menila, da ne more ustvariti zakonske pravice in ne pomeni primera nepravilnosti. Kar zadeva dodatno mesečno nadomestilo v skladu s členom 17(1), je Komisija ob sklicevanju na Odločbo Komisije C(2004)577, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije z dne 22. marca 2005 (12), menila, da je znesek, ki se dodeli pritožniku, enak nič.

2.5 Decembra 2005 je varuh človekovih pravic na komisarja Kallasa naslovil pismo, v katerem ga je prosil za osebno sodelovanje pri iskanju zadovoljivega izida pritožbe. Varuhinja človekovih pravic je predlagala, da bi bilo primerno, da bi Komisija pritožnikom ponudila plačilo ex gratia, in izrazila mnenje, da bi Komisija lahko spremenila stališče, ki ga je zavzela do takrat, da bi pokazala svojo pripravljenost za sodelovanje z varuhom človekovih pravic.

2.6 Komisar je v odgovoru, ki ga je podpisal, menil, da je Komisija pravilno razlagala veljavna pravila, in zavrnil predlog varuha človekovih pravic, da bi pritožnikom plačali ex gratia.

2.7 Varuh človekovih pravic meni, da je Komisija ravnala nepošteno, ko je pritožnike v bistvu obravnavala, kot da bi na zadevni datum veljala Odločba C(2004)577 in ne pomanjkljiva Odločba C(2002)1559. To je primer nepravilnosti.

3 Sklepna ugotovitev

3.1 Na podlagi preiskav, ki jih je varuh človekovih pravic opravil v zvezi s to pritožbo, je treba podati naslednjo kritično pripombo:

Komisija je ravnala nepošteno, ko je pritožnike v bistvu obravnavala, kot da bi na upoštevni datum veljala Odločba C(2004)577 in ne pomanjkljiva Odločba C(2002)1559. To je primer nepravilnosti.

3.2 Varuhinja človekovih pravic je skrbno preučila naslednji korak v tem primeru, pri čemer je upoštevala dejstvo, da je Komisija obravnavala temeljno sistemsko težavo z nadomestitvijo pomanjkljive odločbe. Glede na to, da je Komisija zavrnila ne le predlog za sporazumno rešitev, temveč tudi nadaljnjo pobudo za rešitev primera, ki je bila osebno naslovljena na pristojnega komisarja, varuhinja človekovih pravic meni, da bi bil osnutek priporočila nesmiseln. Poleg tega varuh človekovih pravic meni, da verjetne posledice nepravilnosti, ugotovljene v obravnavani zadevi, niso dovolj resne, da bi upravičevale posebno poročilo Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic bo zato poslal kopijo te odločbe Komisiji in vključil kratek povzetek v letno poročilo za leto 2006, ki bo predloženo Evropskemu parlamentu. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

3.3 Vendar pa varuh človekovih pravic obžaluje, da generalni direktorat Komisije za administracijo ni izkoristil te priložnosti, da bi dokazal svojo zavezanost načelom dobrega upravljanja. Varuhinja človekovih pravic namerava zato skupaj s pristojnim komisarjem preučiti, kako najbolje spodbujati kulturo storitev v zadevnem generalnem direktoratu.

3.4 O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Komisije.

S spoštovanjem,

 

P. Nikiforos DIAMANDOUROS

---

(1) Člen 17(1) v francoščini določa: "[l]'END a droit, pour la durée de son détachement, à une indemnité de séjour journalière. Si la distance entre le lieu de recrutement et le lieu de détachement est égale ou inférieure à 150 km, l'indemnité est de 26,25 EUR. Elle est de 105 evrov si cette razdalja est supérieure à 150 km. (...)"

(2) Odločba Komisije C(2004)577 z dne 27. februarja 2004 o spremembi Odločbe C(2002)1559 z dne 30. aprila 2002, kakor je bila spremenjena s Sklepom C(2003)406 z dne 31. januarja 2003 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, dodeljene Komisiji.

(3) Gospa P. je odgovorila na poziv varuha človekovih pravic k predložitvi pripomb.

(4) Sklep Komisije z dne 22. marca 2005 o spremembi Sklepa Komisije C(2004)577 z dne 27. februarja 2004 o določitvi pravil o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Komisijo.

(5) Gospa P. je odgovorila na poziv varuha človekovih pravic k predložitvi pripomb.

(6) CLENAD pomeni povezovalni odbor za nacionalne strokovnjake, ki je združenje napotenih nacionalnih strokovnjakov.

(7) Sporočilo predsednika v dogovoru s podpredsednico Margrethe Wallström: Pooblastilo za sprejemanje in posredovanje sporočil Evropskemu varuhu človekovih pravic ter pooblastitev javnih uslužbencev, da nastopijo pred Evropskim varuhom človekovih pravic (SEK(2005)1227/4), 4. oktober 2005).

(8) Zadevi T-219/02 in T-337/02, Lutz Herrera proti Komisiji, ZOdl. JU, str. IA-319 in II-1407, ,, točka 101.

(9) Sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2005 v zadevi Vincenzo Le Voci proti Svetu (T-371/03, še neobjavljena v ZOdl., točka 126).

(10) Gospa P. je odgovorila na poziv varuha človekovih pravic k predložitvi pripomb.

(11) Zadeva C-174/89, Hoche GmbH proti Bundesanstalt für Landwirtschaftliche Marktordnung, Recueil 1990, str.

(12) Sklep Komisije z dne 22. marca 2005 o spremembi Sklepa Komisije C(2004)577 z dne 27. februarja 2004 o določitvi pravil o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Komisijo.