Ozadje pritožbe

1. Komisija je maja 2022 predlagala novo zakonodajo EU za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej (v nadaljnjem besedilu: uredba o posnetkih spolne zlorabe otrok).[1] Ko bodo predlagana pravila sprejeta, bodo ponudnike storitev zavezovala k odkrivanju, naznanitvi in umiku posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, hkrati pa zagotavljala varstvo temeljnih pravic uporabnikov.

2. Komisija je izvedla oceno učinka [2] svojega zakonodajnega predloga. V poročilu o oceni učinka [3] je navedeno, da je Komisija leta 2020 v okviru internetnega foruma EU (EUIF)[4] organizirala strokovni postopek za oceno, ali obstajajo tehnične rešitve, ki omogočajo odkrivanje posnetkov spolne zlorabe otrok, hkrati pa ohranjajo enake ali primerljive koristi šifriranja. Poleg tega navaja, da je delo teh strokovnjakov povzeto v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka – „dokumentu o izidu“.

3. Pritožnik je oktobra 2022 vložil dve zahtevi za dostop javnosti do dokumentov [5], povezanih s poročilom o oceni učinka. Natančneje, zahtevala je vse referenčne dokumente in tehnične informacije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na strokovno skupino, ki so jo imenovale družbe in države članice, zastopane v EUIF, in katere delo je bilo vključeno v Prilogo 9 k poročilu o oceni učinka.

4. Če pritožnik v 15 delovnih dneh ni prejel odgovora, je Komisijo pozval, naj pregleda implicitno zavrnitev dostopa (z vložitvijo „potrdilnih prošenj“).

5. Komisija je odgovorila novembra 2022. Ugotovila je, da dva dokumenta spadata na področje uporabe pritožnikovih zahtev. Razkrila je oba dokumenta, vendar je v enem od njiju redigirala osebne podatke. Komisija je navedla, da nima drugih dokumentov, ki bi spadali na področje uporabe zahtev.

6. Pritožnik, ki ni bil zadovoljen s tem, kako je Komisija obravnavala svoje zahteve za dostop javnosti, in časom, ki ga je potreboval, se je decembra 2022 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala obe zahtevi za dostop javnosti do dokumentov.

8. Med preiskavo se je preiskovalna skupina varuhinje človekovih pravic sestala z ustreznim osebjem Komisije in pregledala dokumente, ki jih je zahteval pritožnik. Varuhinja človekovih pravic je nato poročilo o sestanku posredovala pritožniku, ki je o njem podal pripombe.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Pritožnik

9. Pritožnik je trdil, da Komisija njegovih zahtev ni obravnavala v rokih, predpisanih z Uredbo 1049/2001.

10. Pritožnik je tudi menil, da Komisija ni obravnavala vseh elementov njegovih zahtev za dostop do dokumentov. Komisija na primer pritožniku ni predložila seznama udeležencev in tehničnih strokovnjakov, ki so sodelovali v posvetovanjih in na sestankih sklada EUIF, kot je zahtevala. Komisija pritožniku prav tako ni zagotovila delovne povezave do enega dokumenta, navedenega v poročilu o oceni učinka.

11. Na splošno je pritožnik izpodbijal dejstvo, da je Komisija opredelila in delno razkrila le dva dokumenta, ki sta prejšnji različici Priloge 9 k poročilu o oceni učinka. Pritožnik je menil, da je malo verjetno, da bi tako pomembna uredba temeljila na oceni učinka, ki ne bi temeljila na dodatni dokumentaciji.

Komisija

12. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic priznali, da je bila obravnava pritožnikovih zahtev nekoliko odložena. Pojasnili so, da se zdi, da so pritožnikove zahteve zahteve za utemeljitev politične odločitve in ne zahteve za dostop javnosti do določenega sklopa dokumentov. Komisija je zato pri pravni enoti najprej interno preverila, ali bi se zahteve lahko obravnavale kot zahteve za dostop javnosti. Drugi razlog za zamudo je bil, da je Komisija prešla med dvema informacijskima sistemoma za notranjo obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov. Ta prehod je privedel tudi do upravne napake, pri čemer odgovor na pritožnikovo prvotno zahtevo ni bil poslan pravočasno.

13. V zvezi z opredelitvijo vseh dokumentov, ki spadajo na področje uporabe zahteve, so predstavniki Komisije navedli, da so opredelili kolege, ki bi lahko imeli informacije, ki se nanašajo na zahtevo, in jih pozvali, naj proaktivno pregledajo vse evidence, ki bi lahko bile pomembne za pritožnika. To je vključevalo iskanja v sistemu elektronskih zapisov, mapah »Prejeto«, opombah, mapah datotek, SharePointu in vseh drugih zapisih, ki bi lahko vsebovali ustrezne informacije.

14. Kar zadeva sestanke EUIF, so predstavniki Komisije pojasnili, da so bile leta 2020 organizirane tri spletne tehnične delavnice. Na prvi delavnici so bili akademiki, strokovnjaki in podjetja povabljeni, da delijo svoje poglede na zadevo in vse dokumente, ki bi lahko bili dragoceni za razpravo. Po tej delavnici je bil pripravljen prvi osnutek „dokumenta o izidu“, v katerem so povzeti ustno podani prispevki udeležencev in navedeni številni ustrezni dokumenti. Prvi osnutek je bil udeležencem posredovan prek spletne storitve za izmenjavo datotek, nekateri udeleženci pa so predložili pisne pripombe. Drugi udeleženci so na drugi delavnici ustno komentirali prvi osnutek. Ti prispevki so bili nato dodani končni različici „dokumenta o izidu“, ki je bil predstavljen na tretji in zadnji delavnici za potrditev udeležencev. Ta „dokument o izidu“ je edini dokument, ki je bil pripravljen v zvezi z vsebino teh delavnic. Pozneje je bil posredovan EUIF. Leto pozneje je bil uporabljen kot podporna informacija k poročilu o oceni učinka. Ker je bila na zaključni delavnici dogovorjena vsebina končne različice „dokumenta o izidu“, dokument, ki je zdaj naveden v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka, ni bil dodatno spremenjen. Ni druge končne različice razen tiste, ki je bila razkrita pritožniku.

15. Komisija je poleg tega trdila, da so bila elektronska sporočila, izmenjana v okviru delavnic, organizacijske narave in so vsebovala le povezave do spletnih sestankov na daljavo. Niso vsebovali nobenih vsebinskih informacij, ki bi lahko bile pomembne za pritožnika. Zato ni bilo ugotovljeno, da elektronska sporočila spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Po sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic je Komisija poskušala pridobiti ta elektronska sporočila. Ker pa niso bili shranjeni v spisu in so starejši od dveh let, so bili že izbrisani v skladu s politiko Komisije o hrambi.

16. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic potrdili, da obstaja pisni seznam udeležencev delavnic o skladu EUIF. Vendar Komisija zaradi narave obravnavanih vprašanj ni mogla razkriti seznama iz razlogov varstva podatkov in javne varnosti.

17. Predstavniki Komisije so opozorili, da so številna podjetja, ki sodelujejo v EUIF, zaskrbljena zaradi svoje varnosti in javne podobe. Poleg tega so teme, o katerih se razpravlja v okviru EUIF, pogosto občutljive, operativne narave, zlonamerni akterji pa bi razkritje lahko izkoristili za izogibanje mehanizmom odkrivanja in prizadevanjem podjetij za moderiranje. Razkritje nekaterih strategij in taktik podjetij ali posebnih tehničnih pristopov prinaša tudi tveganje obveščanja kršiteljev o načinih, kako se izogniti odkrivanju. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic predložili dodatne zaupne informacije o tem, zakaj seznama strokovnjakov ni bilo mogoče razkriti.

18. Kar zadeva domnevno neposredovanje delovne povezave pritožniku do enega od dokumentov, navedenih v poročilu o oceni učinka, so predstavniki Komisije dejali, da Komisija nima nujno kopije dokumentov, ki so povezani v opombah „dokumenta o izidu“. Komisija je te dokumente pregledala na spletu, vendar jih ni prenesla ali kopirala. Dokument, za katerega je pritožnik zahteval delovno povezavo, prav tako ni več dostopen Komisiji.

Ocena varuhinje človekovih pravic

19. Pritožnik je menil, da Komisija ni odgovorila v zakonskem roku 15 delovnih dni. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se lahko v skladu z Uredbo 1049/2001 rok za odgovor v izjemnih primerih podaljša za dodatnih 15 delovnih dni, pod pogojem, da je prosilec vnaprej obveščen o takem podaljšanju. V tem primeru Komisija pritožnika ni predhodno obvestila o podaljšanju. To je obžalovanja vredno.

20. Pritožnik je nadalje menil, da Komisija ni obravnavala vseh elementov njegovih dveh zahtev za dostop javnosti. Trdila je zlasti, da bi morala Komisija (i) zagotoviti delovno povezavo do dokumenta, navedenega v opombi v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka, in (ii) odobriti dostop do seznama strokovnjakov, ki sodelujejo na delavnicah EUIF, ki jih je zahteval pritožnik.

21. Kar zadeva povezavo, varuhinja človekovih pravic meni, da je pojasnilo Komisije, da ni prenesla ali kopirala navedenega dokumenta in da zato nima več dostopa do dokumenta, razumno. Vendar pa obžaluje, da Komisija pritožnika o tem ni obvestila v svojem odgovoru. Če bi Komisija s pritožnikom komunicirala jasneje in pravočasno, bi se bilo mogoče v zvezi s tem izogniti pritožbi pri varuhu človekovih pravic.

22. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v tej zadevi (navedeni v odstavku 13 zgoraj), da bi opredelila dokumente, ki spadajo na področje uporabe pritožnikovih zahtev. Vendar je problematično, da Komisija kljub temu obsežnemu iskanju v svojem odgovoru pritožniku ni opredelila dokumenta s seznamom strokovnjakov.

23. Varuhinja človekovih pravic opozarja, da mora institucija pri obravnavi zahtev za dostop javnosti najprej poiskati in opredeliti vse dokumente, ki bi lahko spadali na področje uporabe zahteve za dostop javnosti. Potem ko institucija konkretno in posamično preuči vse dokumente, na katere se nanaša prošnja, lahko zavrne dostop, če bi razkritje teh dokumentov oslabilo enega od interesov, varovanih s členom 4 Uredbe št. 1049/2001. Taka zavrnitev mora biti vedno ustrezno utemeljena. V tem primeru je pritožnik v svoji zahtevi izrecno navedel, da želi dostop javnosti do „vseh informacij [...], vključno s seznamom udeležencev in strokovnjakov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja [...]. Kljub temu Komisija ni opredelila seznama strokovnjakov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. To pomeni, da pritožnik ni imel možnosti izpodbijati (razlogov) zavrnitve institucije, da razkrije dokument. To pomeni nepravilnost.

24. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da je za pritožnika na tej stopnji najkoristnejša pot naprej ta, da Komisija zdaj evidentira pritožnikovo zahtevo za seznam kot novo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov in jo hitro obravnava. V zvezi s tem bo podala predlog.

25. V zvezi s trditvijo pritožnika, da bi morali poleg seznama strokovnjakov obstajati še drugi dokumenti, so predstavniki Komisije podrobno pojasnili, zakaj so „dokument o izidu“ (in njegovi prejšnji različici) edini dokumenti, ki so bili predloženi v zvezi z vsebino delavnic sklada EUIF. Varuhinja človekovih pravic meni, da so ta pojasnila razumna.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic je na podlagi preiskave zaključila ta primer z naslednjo ugotovitvijo:

Dejstvo, da Komisija ni opredelila seznama strokovnjakov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop javnosti, pomeni nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlog za izboljšanje

26. Ker Komisija kljub očitnemu interesu pritožnika ni opredelila seznama strokovnjakov, bi ga morala zdaj registrirati kot novo prošnjo za dostop javnosti do dokumentov in ga obravnavati v skladu z Uredbo 1049/2001.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 18. 2023

[1] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (COM(2022) 209 final); na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:13e33abf-d209-11ec-a95f-01aa75ed71a1.0001.02/DOC_1&format=PDF

[2] Komisija izvaja ocene učinka pobud, kot so zakonodajni predlogi, za katere se pričakuje, da bodo imele znatne gospodarske, socialne ali okoljske učinke. Več informacij je na voljo na: https://commission.europa.eu/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/impact-assessments_en#:~:text=Impact%20assessments%20examine%20whether%20there,proposal%20for%20a%20new%20law.

[3] Poročilo o oceni učinka, priloženo predlogu uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej SWD(2022) 209 final; na voljo na spletnem naslovu: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=SWD:2022:209:FIN&from=EN

[4] Komisija je leta 2015 ustanovila internetni forum Evropske unije (EUIF), da bi obravnavala zlorabo interneta v teroristične namene. Leta 2019 je bil na področje dejavnosti sklada EUIF dodan boj proti spolni zlorabi otrok na spletu. Forumu predseduje Komisija. Seznam članov in druge informacije so na voljo na: https://home-affairs.ec.europa.eu/networks/european-union-internet-forum-euif_en

[5] V skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049