Ozadje pritožbe

1. Komisija je maja 2022 predlagala novo zakonodajo EU za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej (v nadaljnjem besedilu: uredba o posnetkih spolne zlorabe otrok).[1] Ko bodo predlagana pravila sprejeta, bodo ponudnike storitev zavezovala k odkrivanju, naznanjanju in odstranjevanju posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, hkrati pa bodo zagotavljala varstvo temeljnih pravic uporabnikov.

2. Komisija je izvedla oceno učinka [2] svojega zakonodajnega predloga. V poročilu o oceni učinka [3] je navedeno, da je Komisija leta 2020 v okviru internetnega foruma EU (EUIF)[4] organizirala strokovni postopek za oceno, ali obstajajo tehnične rešitve, ki omogočajo odkrivanje posnetkov spolne zlorabe otrok, hkrati pa ohranjajo enake ali primerljive koristi šifriranja. Nadalje navaja, da je delo teh strokovnjakov povzeto v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka – „dokumentu o rezultatih“.

3. Pritožnik je oktobra 2022 vložil dve zahtevi za dostop javnosti do dokumentov [5] v zvezi s poročilom o oceni učinka. Natančneje, zaprosila je za vse referenčne dokumente in tehnične informacije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na strokovno skupino, ki so jo imenovale družbe in države članice, zastopane v skladu EUIF, in katere delo je bilo vključeno v Prilogo 9 k poročilu o oceni učinka.

4. Ko pritožnik ni prejel odgovora v 15 delovnih dneh, je Komisijo pozval, naj pregleda implicitno zavrnitev dostopa (z vložitvijo „potrdilnih prošenj“).

5. Komisija je odgovorila novembra 2022. Opredelila je dva dokumenta, ki spadata na področje uporabe pritožnikovih zahtev. Razkrila je oba dokumenta, vendar je v enem od njiju prikrila osebne podatke. Komisija je navedla, da nima drugih dokumentov, ki bi spadali na področje uporabe zahtev.

6. Pritožnik ni bil zadovoljen s tem, kako je Komisija obravnavala svoje zahteve za dostop javnosti in koliko časa je potrebovala, zato se je decembra 2022 obrnil na varuhinjo človekovih pravic.

Preiskava

7. Varuhinja človekovih pravic je začela preiskavo o tem, kako je Komisija obravnavala obe zahtevi za dostop javnosti do dokumentov.

8. Med preiskavo se je preiskovalna skupina varuha človekovih pravic sestala z ustreznim osebjem Komisije in pregledala dokumente, ki jih je zahteval pritožnik. Varuhinja človekovih pravic je nato poročilo o sestanku posredovala pritožniku, ki je v zvezi z njim predložil pripombe.

Argumenti, predstavljeni varuhu človekovih pravic

Pritožnik

9. Pritožnik je trdil, da Komisija ni obravnavala njegovih zahtev v rokih, določenih v Uredbi 1049/2001.

10. Pritožnik je tudi menil, da Komisija ni obravnavala vseh elementov svojih zahtev za dostop do dokumentov. Komisija na primer pritožniku ni predložila seznama udeležencev in tehničnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri posvetovanjih in sestankih EUIF, kot je zahtevala. Komisija pritožniku tudi ni zagotovila delovne povezave do enega dokumenta, navedenega v poročilu o oceni učinka.

11. Na splošno je pritožnik oporekal dejstvu, da je Komisija opredelila in delno razkrila le dva dokumenta, ki sta prejšnji različici Priloge 9 k poročilu o oceni učinka. Pritožnik je menil, da je malo verjetno, da bi tako pomembna ureditev temeljila na oceni učinka, ki ne bi temeljila na dodatni dokumentaciji.

Komisija

12. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic priznali, da je bila obravnava pritožnikovih zahtev nekoliko odložena. Pojasnili so, da se zdi, da so pritožnikove zahteve bolj zahteve za utemeljitev politične odločitve kot zahteve za dostop javnosti do določenega sklopa dokumentov. Komisija je zato pri pravni enoti najprej interno preverila, ali se zahteve lahko obravnavajo kot zahteve za dostop javnosti. Drugi razlog za zamudo je bil, da je Komisija prešla med dvema informacijskima sistemoma za notranjo obravnavo zahtev za dostop javnosti do dokumentov. Ta prehod je povzročil tudi upravno napako, saj odgovor na pritožnikovo prvotno zahtevo ni bil poslan pravočasno.

13. Predstavniki Komisije so v zvezi z identifikacijo vseh dokumentov, ki spadajo na področje uporabe zahteve, navedli, da so identificirali kolege, ki bi lahko imeli informacije v zvezi z zahtevo, in jih pozvali, naj proaktivno pregledajo vse evidence, ki bi lahko bile pomembne za pritožnika. To je vključevalo iskanja v sistemu za elektronske zapise, mape »Prejeto«, zapiske, mape z datotekami, SharePoint in vse druge zapise, ki bi lahko vsebovali ustrezne informacije.

14. Kar zadeva sestanke EUIF, so predstavniki Komisije pojasnili, da so leta 2020 potekale tri spletne tehnične delavnice. Na prvi delavnici so bili akademiki, strokovnjaki in podjetja povabljeni, da predstavijo svoje poglede na zadevo in vse dokumente, ki bi lahko bili koristni za razpravo. Po tej delavnici je bil pripravljen prvi osnutek „dokumenta o izidu“, v katerem so povzeti prispevki, ki so jih udeleženci podali ustno, in navedeni številni ustrezni dokumenti. Prvi osnutek je bil udeležencem posredovan prek spletne storitve za izmenjavo datotek, nekateri udeleženci pa so predložili pisne pripombe. Drugi udeleženci so na drugi delavnici ustno komentirali prvi osnutek. Ti prispevki so bili nato dodani končni različici „dokumenta o izidu“, ki je bil predstavljen na tretji in zadnji delavnici za potrditev udeležencev. Ta „dokument o izidu“ je edini dokument, ki je bil pripravljen v zvezi z vsebino teh delavnic. Nato je bil izmenjan z EUIF. Leto pozneje je bil uporabljen kot podporna informacija k poročilu o oceni učinka. Ker je bil na zaključni delavnici dosežen dogovor o vsebini končne različice dokumenta o izidu, dokument, ki je zdaj naveden v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka, ni bil dodatno spremenjen. Ni druge končne različice, kot je tista, ki je bila razkrita pritožniku.

15. Komisija je poleg tega trdila, da so bila elektronska sporočila, izmenjana v okviru delavnic, organizacijske narave in so vsebovala le povezave do spletnih sestankov na daljavo. Niso vsebovali nobenih vsebinskih informacij, ki bi bile lahko pomembne za pritožnika. Zato za elektronska sporočila ni bilo ugotovljeno, da spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve. Po sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic je Komisija poskušala pridobiti ta elektronska sporočila. Ker pa niso bili shranjeni v spisu in so starejši od dveh let, so bili že izbrisani v skladu s politiko Komisije glede hrambe.

16. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic potrdili, da obstaja pisni seznam udeležencev delavnic EUIF. Vendar Komisija seznama zaradi varstva podatkov in javne varnosti ni mogla razkriti zaradi narave obravnavanih vprašanj.

17. Predstavniki Komisije so opozorili, da so številna podjetja, ki sodelujejo v EUIF, zaskrbljena zaradi svoje varnosti in javne podobe. Poleg tega so teme, o katerih se razpravlja v okviru EUIF, pogosto občutljive, operativne narave, razkritje pa bi lahko zlonamerni akterji izkoristili za izogibanje mehanizmom odkrivanja in prizadevanjem podjetij za zmernost. Razkritje nekaterih strategij in taktik podjetij ali posebnih tehničnih pristopov prinaša tudi tveganje obveščanja kršiteljev o načinih, kako se izogniti odkrivanju. Predstavniki Komisije so na sestanku s preiskovalno skupino varuhinje človekovih pravic predložili dodatne zaupne informacije o tem, zakaj seznama strokovnjakov ni bilo mogoče razkriti.

18. Kar zadeva domnevno dejstvo, da pritožniku ni bila zagotovljena delovna povezava z enim od dokumentov, navedenih v poročilu o oceni učinka, so predstavniki Komisije navedli, da Komisija nima nujno kopije dokumentov, ki so povezani v opombah k „dokumentu o izidu“. Komisija je te dokumente pregledala na spletu, vendar jih ni prenesla ali kopirala. Dokument, za katerega je pritožnik zahteval delovno povezavo, prav tako ni več dostopen Komisiji.

Ocena varuha človekovih pravic

19. Pritožnik je menil, da Komisija ni odgovorila v zakonskem roku 15 delovnih dni. Varuh človekovih pravic ugotavlja, da se lahko v skladu z Uredbo št. 1049/2001 rok za odgovor v izjemnih primerih podaljša za nadaljnjih 15 delovnih dni, če je prosilec vnaprej obveščen o takem podaljšanju. V tem primeru Komisija pritožnika ni predhodno obvestila o podaljšanju. To je obžalovanja vredno.

20. Pritožnik je nadalje menil, da Komisija ni obravnavala vseh elementov svojih dveh zahtev za dostop javnosti. Zlasti je trdila, da bi morala Komisija (i) zagotoviti delovno povezavo z dokumentom, navedenim v opombi v Prilogi 9 k poročilu o oceni učinka, in (ii) odobriti dostop do seznama strokovnjakov, ki sodelujejo na delavnicah EUIF, ki jih je zahteval pritožnik.

21. Kar zadeva povezavo, varuhinja človekovih pravic meni, da je pojasnilo Komisije, da ni prenesla ali kopirala navedenega dokumenta in da zato nima več dostopa do dokumenta, razumno. Vendar varuh človekovih pravic obžaluje, da Komisija pritožnika v svojem odgovoru ni obvestila o tem. Če bi Komisija jasneje in pravočasno komunicirala s pritožnikom, bi se bilo mogoče v zvezi s tem izogniti pritožbi varuhu človekovih pravic.

22. Varuhinja človekovih pravic pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v tem primeru (navedene v odstavku 13 zgoraj), da bi opredelila dokumente, ki spadajo na področje uporabe pritožnikovih zahtev. Vendar je problematično, da Komisija kljub temu obsežnemu iskanju v svojem odgovoru pritožniku ni opredelila dokumenta, ki vsebuje seznam strokovnjakov.

23. Varuh opozarja, da mora institucija pri obravnavi zahtev za dostop javnosti najprej poiskati in opredeliti vse dokumente, ki bi lahko spadali na področje uporabe zahteve za dostop javnosti. Nato lahko institucija po konkretnem in posamičnem preizkusu vseh dokumentov, na katere se nanaša prošnja, zavrne dostop, če bi razkritje dokumentov ogrozilo enega od interesov, varovanih s členom 4 Uredbe št. 1049/2001. Taka zavrnitev mora biti vedno ustrezno utemeljena. V tem primeru je pritožnik v svoji zahtevi izrecno navedel, da zahteva javni dostop do „vseh informacij [...], vključno s seznamom udeležencev in strokovnjakov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja [...]. Kljub temu Komisija ni opredelila seznama strokovnjakov, ki bi spadal na področje uporabe pritožnikove zahteve. To pomeni, da pritožnik ni imel možnosti izpodbijati (razlogov) zavrnitve institucije, da razkrije dokument. To pomeni nepravilnost.

24. Vendar varuhinja človekovih pravic meni, da je za pritožnika na tej stopnji najkoristnejši način, da Komisija pritožnikovo zahtevo za seznam zdaj evidentira kot novo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov in jo hitro obravnava. V zvezi s tem bo podala predlog.

25. V zvezi s pritožnikovo trditvijo, da bi morali poleg seznama strokovnjakov obstajati še drugi dokumenti, so predstavniki Komisije podrobno pojasnili, zakaj so „dokument o izidu“ (in njegovi prejšnji različici) edini dokumenti, ki so bili pripravljeni v zvezi z vsebino delavnic sklada EUIF. Varuh človekovih pravic meni, da so ta pojasnila razumna.

Sklepna ugotovitev

Varuhinja človekovih pravic na podlagi preiskave zaključi ta primer z naslednjo ugotovitvijo:

Dejstvo, da Komisija ni opredelila seznama strokovnjakov, ki spadajo na področje uporabe pritožnikove zahteve za dostop javnosti, pomeni nepravilnost.

Pritožnik in Komisija bosta obveščena o tej odločitvi.

Predlogi za izboljšanje

26. Ker Komisija kljub očitnemu interesu pritožnika ni opredelila seznama strokovnjakov, bi ga morala zdaj registrirati kot novo zahtevo za dostop javnosti do dokumentov in obravnavati v skladu z Uredbo 1049/2001.

Emily O'Reilly
evropska varuhinja človekovih pravic

Strasbourg, 18. oktobra 2023

[1] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej COM(2022) 209 final; na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:13e33abf-d209-11ec-a95f-01aa75ed71a1.0001.02/DOC_1&format=PDF

[2] Komisija izvaja ocene učinka pobud, kot so zakonodajni predlogi, za katere se pričakuje, da bodo imele znatne gospodarske, socialne ali okoljske učinke. Več informacij je na voljo na: https://commission.europa.eu/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/impact-assessments_en#:~:text=Impact%20ocen%20pregled%20ali%20,predlog%20za%20a%20new%20law.

[3] Poročilo o oceni učinka, priloženo predlogu uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej SWD(2022) 209 final; na voljo na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=SWD:2022:209:FIN&from=EN

[4] Komisija je leta 2015 ustanovila internetni forum Evropske unije (EUIF), da bi obravnavala zlorabo interneta v teroristične namene. Leta 2019 je bil boj proti spolni zlorabi otrok na spletu dodan področju dejavnosti EUIF. Forumu predseduje Komisija. Seznam članov in druge informacije so na voljo na: https://home-affairs.ec.europa.eu/networks/european-union-internet-forum-euif_en.

[5] V skladu z Uredbo 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/TXT/?uri=CELEX%3A32001R1049.