Spoštovani g.

Dne 17. januarja 2002 ste pri Evropskem varuhu človekovih pravic vložili pritožbo v zvezi z vašo izključitvijo iz javnega natečaja EUR/A/158/2000. Izključitev je temeljila na pomanjkanju delovnih izkušenj.

februarja 2002 sem pritožbo posredoval predsedniku Evropskega parlamenta. Evropski parlament je svoje mnenje poslal 10. junija 2002. Posredoval sem vam ga skupaj s pozivom k predložitvi pripomb, ki ste ga poslali 29. julija 2002.

Pišem vam, da vas seznanim z rezultati preiskav, ki so bile opravljene.

PRITOŽBA

Pritožnik se je prijavil na javni natečaj EUR/A/158/2000, ki ga je organiziral Evropski parlament za zaposlitev uradnikov razreda A. Izključen je bil zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. Pritožnik trdi, da ga je imel in da natečajna komisija ni upoštevala obdobja, v katerem je študiral in ki je bilo v skladu z razpisom natečaja upravičeno.

Po navedbah pritožnika je študiral in hkrati delal za občino Neapelj. Pritožnik meni, da čeprav so se študije in delo prekrivali, bi jih bilo treba obravnavati kot dve različni obdobji. To bi povečalo njegove delovne izkušnje. Natečajna komisija pa ni upoštevala obdobja, v katerem je pritožnik študiral od dneva, ko je začel delati.

Kljub pritožbam, ki jih je vložil pri natečajni komisiji, je slednja ohranila svojo odločitev, da pritožnika izključi iz javnega natečaja. Pritožnik je zato vložil pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Trdil je, da Evropski parlament ni navedel tehtnih razlogov za zavrnitev upoštevanja prekrivajočih se obdobij dela in študija kot dveh ločenih obdobij, ki ju je treba upoštevati za njegovo pripustitev k natečaju. Pritožnik zato meni, da je njegova izključitev iz konkurence EUR/A/158/2000 nelegitimna.

Poizvedba

Evropski parlament je v svojem mnenju o pritožbi povzel naslednje:

Pritožnik je bil 17. oktobra 2001 obveščen, da na zadnji dan roka za oddajo prijav ni izpolnjeval meril za delovne izkušnje. Zahtevane so bile dveletne izkušnje. Na podlagi dveh naknadnih pritožb pritožnika je izbirna komisija dvakrat potrdila svojo odločitev o izključitvi pritožnika zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj.

Pritožnik je delal in študiral hkrati in pričakoval, da se bo to štelo za dve različni obdobji, ki ju je treba upoštevati pri izračunu delovnih izkušenj.

Ker v razpisu natečaja ni bilo posebnih določb, je natečajna komisija uporabila svoja diskrecijska pooblastila za opredelitev meril, ki se uporabljajo za pritožnikov položaj. Natečajna komisija je odločila, da kar zadeva delovne izkušnje, dve dejavnosti ne bosta nikoli presegli 100 % – delo s polnim delovnim časom in študij zvečer – za obdobje 12 mesecev. To načelo je bilo uporabljeno za vse kandidate zadevnega izbirnega postopka in tudi v drugih izbirnih postopkih.

Enako načelo velja za izračun delovne dobe, kot je predvideno v členu 32 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

Evropski parlament meni, da je natečajna komisija ravnala v okviru svojih diskrecijskih pravic in zagotovila enako obravnavo kandidatov. Zato njegove odločitve ni mogoče šteti za nezakonito.

Evropski varuh človekovih pravic je pritožniku posredoval mnenje Evropskega parlamenta in ga pozval, naj poda pripombe. V svojem odgovoru z dne 29. julija 2002 je pritožnik vztrajal pri svojih trditvah. Navedel je, da je natečajna komisija, ker ni bilo posebnih določb, samovoljno opredelila določbe, ki se niso uporabljale, saj razpis natečaja ni bil spremenjen.

ODLOČBA

1.1 Pritožnik je trdil, da Evropski parlament ni navedel utemeljenih razlogov za zavrnitev upoštevanja prekrivajočih se obdobij dela in študija kot dveh ločenih obdobij, ki ju je treba upoštevati za njegovo pripustitev k natečaju. Pritožnik zato meni, da je njegova izključitev iz konkurence EUR/A/158/2000 nelegitimna.

1.2 Evropski parlament je navedel, da je natečajna komisija, ker v razpisu natečaja ni posebnih določb, odločila, da kar zadeva delovne izkušnje, dve dejavnosti ne bosta nikoli presegli 100 % - delo s polnim delovnim časom in študij zvečer - za obdobje 12 mesecev. To načelo je bilo uporabljeno za vse kandidate zadevnega izbirnega postopka in tudi v drugih izbirnih postopkih. Enako načelo velja za izračun delovne dobe, kot je predvideno v členu 32 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

1.3 Varuh človekovih pravic ugotavlja, da je Sodišče razsodilo, da ima natečajna komisija široko diskrecijsko pravico pri ocenjevanju trajanja in narave predhodnih poklicnih izkušenj kandidatov (1).

1.4 V obravnavanem primeru se zdi, da je natečajna komisija s tem, da je opredelila merila in ocenila posebne okoliščine, čeprav to v razpisu natečaja ni bilo posebej predvideno, delovala v okviru svojih pristojnosti. Odločitev, da se po analogiji uporabi upravna praksa, ki se uporablja tudi za uradnike pri ocenjevanju njihove delovne dobe, se zdi razumna. Varuh človekovih pravic zato v zvezi s tem vidikom zadeve ne najde nobenega primera nepravilnosti.

Na podlagi preiskav varuhinje človekovih pravic v zvezi s to pritožbo se zdi, da Evropski parlament ni ravnal nepravilno. Varuh človekovih pravic je zato primer zaključil.

O tej odločitvi bo obveščen tudi predsednik Evropskega parlamenta.

S spoštovanjem,

Jacob SÖDERMAN

(1) Zadeva T-214/99, Manuel Tomás Carrasco Benítez proti Komisiji Evropskih skupnosti [2000], ZOdl. JU, str. IA-00257, II-01169, točka 70.